Proti Kirkenes

Zjutraj sva naredila še en krajši obhod po platoju Nordkapp, da se posloviva. Lepo jasno in toplo jutro in še lepši nočni ogled sonca je botrovalo najinemu dobremu vzdušju. Bojan bi še kar ostal in užival v naravi tega območja.

Ustavila sva se ob kamniti oznaki evropske peš poti, ki teče od te točke do južne Italije, do juga Sicilije. 

Na tleh je oznaka E1. Tu sem se postavila v štartni položaj za hojo, dejansko pa najbrž take razdalje ne bi nikoli zmogla. 

Odpraviva se proti dolini, promet je v obeh smereh gost. Neverjetno veliko ljudi potuje tudi v te oddaljene severne kraje. 

Po dobrih 10 kilometrih zavijeva še proti bližnji vasici Skarsvåg, ki leži ob severni obali otoka Magerøya in velja za najsevernejšo ribiško vas na svetu v kateri živi le dobrih 60 prebivalcev.

Tu srečava hrvaškega Istrana, ki nama je povedal, da je opazovalec ptic. Prepotoval je ogromno in opazoval ptice ob rekah in morjih. Bil je tudi že na tolminskem in nama razložil od kod naj bi po njegovo izviralo ime našega kraja.

Sprehodila sva se po vasici in ob poti med hišami nama je poziral res lep primerek severnega jelena z ogromnimi rogovi.

Sledila je vožnja proti Lakselvu. Ustavila sva se se samo za kosilo ob lepem jezeru. 

Ob celotni poti so se tu pa tam pasli severni jeleni, se sprehajali po cestisču ali pa se podili po okolici. S svojo barvo dlake se dobro zlijejo s pokrajino, zato jih opaziš le, ko se premikajo.

Voziva ob obali, ki je naravni rezervat za ptice.  Trenutno je bila ravno oseka. Zanimivo, kako plitko je morje v priobalnem pasu.

Prenočevala bova v kaju Lakselv.