Zjutraj sva se peš odpravila v center mesta. Alta je primer novo nastalega mesta na Norveškem, temu primerno je njen izgled drugačen od drugih mest v državi.
Leta 2000 so se tri sosednje vasi združile v mesto Alta tako, da je na sredini med vasmi zraslo novo mestno središče.
Tu so nakupovalno središče, poslovne stavbe, prostorno parkirišče in dolga ravna ulica za pešce, z drevjem in zanimivimi klopcami, ki pelje do ikone mesta.
V ulici stoji skulptura kot opomnik na teroristični napad, ki ga je izvedel norvežan nad mladimi na otoku leta 2011.
V središču Alte je tudi velika silhueta lesenih sani, ki predstavlja štart in cilj najdaljše evropske dirke pasjih vpreg na dolge razdalje (1000 km) po divjini severne Norveške.
Alta je središče Samijske kulture in največje mestno območje v regiji, ki je središče samijskega načina življenja in kulturne dediščine.
Po dolgi ulici sva prišla do arhitekturno posebno zanimive cerkve, a vanjo nisva mogla, ker je v nedeljo odprta le od 13. do 15. ure.
Odpraviva se v avtodom, pripraviva kosilo in kolesa za popoldansko raziskovanje.
Najprej kolesariva do cerkve, ki nosi zanimuvo ime, Katedrala severnega sija Alta. Katedrala ima izjemno arhitekturno obliko na temo aurore.
Zgrajena je iz kovinskega materiala v obliki spirale, ki se dviga v cetkveni stolp. V notranjosti ni nič manj tematsko povezana s severnim sijem.
Že ob vstopu se oko zazre v impresiven 4, 3 m visok in 2 toni težak bronasti kip podobe Kristusa z značilnim modrim ozadjem za visokim stolpom, kjer so pozlačene Jakobove lestve.
Cerkvena dvorana je polna elementov na temo avrore, od posebno spiralno oblikovanega svečnika do cerkvenih orgel.
Zelo enkraten je krstilnik narejen iz modre kocke marmorja in posodica iz čistega stekla.
Zunanjost stolpa v cerkvi je okrašena z dvanajstimi pozlačenimi reliefi, ki predstavljajo 12 učencev.
Na okroglih stenah so pokončni trakovi, pod katerimi so led luči, ki ustvarjajo prijetno vzdušje.
Prižnica je narejena iz medenine z marmorno štukaturo s simboli štirih evangelistov.
Katedrala deluje kot muzej posvečen sevetnemu siju, saj v kleti preseneti še s kratkim izjemno zanimivim filmom, polnim prekrasnih posnetkov aurore in pokrajine v zimskem času.
V prostoru je tudi multimedijska predstavitev tega fenomena na posebnih interaktivnih ekranih in opis, kaj severni sij je in zgodovina njegovega raziskovanja.
Pred katedralo je kip fizika Kristiana Birkelanda, ki je pojasnil pojav aurore.
Pod močnim vtisom katedrale sva se odpravila še do 3 kilometre oddaljenega Muzeja vklesanih podob v skalo, ki je del Uneskove dediščine.
Vklesana umetnost v Alti je največja znana zbirka skalnih rezbarij v severni Evropi, ki so jih v pradavnini pred 2000 do 7000 leti izdelali takratni prebivalci. Prve rezbarije so odkrili šele med 1960 in 1970, ker so bile rezbarijebpokrite z lušaji in mahom.
V muzeju si najprej ogledava bogato strokovno razstavo s podatki, razlagami in primerki stvaritev.
Tu sem se preizkusila v izklesanju likov, a ne na pravem kamnu, temveč na interaktivnem ekranu. Me je navdušilo.
Posebej naju je navdušil del muzeja v naravi.
Urejeni sta dve zanimivi smeri (skupaj 3 km) do izklesanih likov na skalah, ki jih lahko opazuješ, fotografiraš in primerjaš z opisi v brušuri muzeja. Vodita do obeh koncev zaliva in sta polni primerkov vklesanih likov.
Na levi smeri, ki teče po leseni brvi po gozdičku do velikih gladkih skal, so vklesani liki živali, najpogosteje jelenov, losov, divjih svinj, ptic in rib pa tudi ljudi, ribičev, lovcev, gospodinj.
Strokovnjaki muzeja so večino pobarvali z rdečo barvo, da so bolje vidni, kajti svetloba lahko izklesane like prikaže ali pa jih skrije, odvisno od kod prihaja.
Prav zato so jih tako pozno odkrili.
Odkrili so jih v letih 1969 do 1970.
Dokazujejo, da je bilo to območje pomembno za ljudi v kameni dobi in predstavljajo njihovo življenje, delo in verovanja.
Predvidevajo, da so svoje umetnine vklesali na skalah na obali, le te pa so se po ledeni dobi dvignile višje.
Tako je potep po tem parku kot potovanje skozi zgodovino, saj lahko opazuješ razvoj umetnisti v različnem času ustvarjanja.
Uživala sva v iskanju izklesanih oblik in ugotavljanju, kaj predstavljajo.
Ob obali ponujajo tudi različne aktivnosti za otroke in odrasle. Tokrat smo se preizkušali v iskanju arheolških izkopanin v pesku in senčenju izklesanin z grafitnim papirjem na tanek papir. Izdelek smo dobili za spomin.
Dan sva zaključila pozno popoldne, polna vtisov in prijetno utrujena. Opravila sva 12 km s kolesi, hodila pa 6.
Ni komentarjev:
Objavite komentar