četrtek, 20. julij 2023

Spet pod polarnim krogom

Dan sva začela z ogledom Božičkove vasice. Že zjutraj se je nabrala kar zgledna množica obiskovalcev, večina družin z otroki in veliko turističnih avtobusov od vsepovsod. 
Vasica je sestavjena iz slikovitih lesenih stavb s koničastimi stolpi in ograjami v božični rdeči barvi. 
Ob pogledu na hiške in na značilno črto, ki označuje polarni krog in teče skozi center vasi, imaš občutek, da si na pomembnem kraju.
Pokukava v kar nekaj stavb, ki vabijo z napisom "Božiček te vabi,... Božička srečaš tu...", vstopiva in v notranjosti je trgovina z vsem mogočim in nemogočim. 
Zgodba se ponovi v vseh zgradbah. Ko si podrobneje pogledaš izdelke, opaziš, da so cene navite v nebo, kar še poslabša vtis. 
Nisem se mogla otresti občutka, da je celotna zgodba okoli te vasice grobo skomercializirana. Pričakovala sem, da bodo za otroke pripravili kakšne ustvarjalne delavnice na temo božička, da bodo škratje v živo izdelovali igrače in jih zavijali in podobno.
Edina dva primerka me nista razočarala. Prva je Božičkova pošta, kjer mu lahko pišeš in ti on resnično odgovori. 
Tu so predali s pismi otrok iz celega sveta, tudi iz Slovenije, v levem spodnjem vogalu.
Druga pa je Božičkova pisarna, posebna mistično temačna stavba z ogromnim zobnikom ure, ki odšteva čas do božiča in prostor, kjer se lahko slikaš z Božičkom. 

V bližini je tudi ograda z severnimi jeleni, ki jih lahko obiščeš z doplačilom pa ograda z aljaškimi haski in še nekatere druge stavbe, ki so najbrž aktualne ob samem prazniku. 

Po tokratnem obisku sva razmišljala, da sva bila ob prvem obisku pred 14. leti navdušena, ko sva obiskala osebno Božička, sedaj pa naju je podroben ogled celotne vasice in njen namen pustil precej hladna. 

Poslavljava se torej od kraja Rovanjemi in polarnega kroga, kjer sva preživela celih 25 dni.
 Pot sva nadaljevala proti mestu Kemi, kjer sva želela opraviti vse potrebno z vodo in WCjem, a nama ni uspelo. Srečala sva par iz Medvod, ki se je vračal iz Lofotov. Prijetno je po dolgem času poklepetati z našimi ljudmi. 
 
Od tu dalje naju je, že takoj ob vstopu na Švedsko, čakala predvsem vožnja po avtocesti. Pridobila sva nazaj eno uro, ki sva jo izgubila na Finskem, kjer so eno uro naprej.  

Pokrajina je precej ravna in gozdnata, podobno kot na Finskem, le manj je jezer ob poti. Pravijo, da je Švedska med najbolj poraščenimi državami v Evropi. 

Prenočevala bova na postajališču za avtodome pri Rosviku.

Ni komentarjev: