petek, 28. julij 2023

Do skrajnega severa Noorveške in nazaj

Iz Finski se vračava preko Švedske po avtocesti, ki teče vzdolž obale. Čakalo naju je preko 1700 km. Tu sva naredila 3 postanke za spanje. Avtocesta ni plačljiva in ni pretirano veliko prometa. Pokrajina je na zacetku več ali manj gozdnata, proti jugu pa se voziva mimo obsežnih pšeničnih polj .
Zadnji postanek na Švedskem sva imela v bližini pristanišča v Trelleborgu. Morje je tu precej zaudarjalo, zgleda, da je na obalo naneslo ostanke morskih bitij in trav, ki so razpadali. Naslednji dan sva se vkrcala na trajekt in se 6 ur vozila do nemskega Rostocka. Vreme se je spremenilo, zacelo je rahlo deževati.
V Rostok sva prispela po 22:00 uri in na parkirišču v bližini prespala. Čakalo naju je veliko kilometrov po nemških avtocestah s tremi postanki za spanje. 
Prve trije dnevi so bili precej deževni, promet je bil gost in veliko zastojev zaradi del na avtocesti. 
Zadnji postanek sva naredila tik pred avstrijsko mejo v bližini Chiemmsee. Zadnji dan je bilo vreme zopet sončno, a hladnejše. Odločila sva se za pot v Slovenijo preko Korenskega sedla, se ustavila v Kranjski gori, ki je v tem času kar oblegana od turistov. Pot sva zaklučila pod noč v četrtek.
Naj na kratko naredim statistični povzetek tega dolgega kroga po času in dolžini in najinh aktivnostih.

- Potovala sva 65 dni
- Prevozila sva 10 484 kilometrov,
- Prekolesarila dobrih 350 kilometrov
- prehodila več kot 150 kilometrov
Vmes sva se vozila tudi s skuterjem.

Spet doma! Po tako dolgem času se morava kar privaditi na večje prostore in vsakdanje obveznosti :). 

Preživela sva res krasno potovanje po še bolj krasni deželi v prelepem vremenu. Kaj več si sploh lahko želiva? Ugotovila sva, da je nomadsko življenje nalezljivo in nama odgovarja. 

Najin Waisberg se je odlično odrezal, šofer in navigator je bil več kot odličen, sama pa sem se obnesla kot kopilotka. 

Nasvidenje na naslednji misiji... ;)

Ni komentarjev: