Zapuščava Boko Kotorsko in še zadnjič v objektiv ujameva slikoviti umeten otoček s cerkvico Gospa od škrpjela, ki leži v zalivu v bližini najinega kampa.
Odpeljeva se proti Bosni po Jadranski magistrali. Prometa je malo, cesta pa je lepa, zato je vožnja prav prijetna.
Med potjo se ustaviva nad Dubrovnikom in za spomin narediva še nekaj posnetkov.
Na Pelješcu, drugem največjem jadranskem polotoku, se odpraviva do Stona, kamor prispeva v zgodnjih popoldanskih urah. O mestecu Ston sva zvedela, ko sva se mimo peljala na začetku najinega popotovanja.
Pravzaprav ima to staro mesto bogato zgodovino in zanimive pričevalce le-te. Presenečena sva, saj do sedaj še nisva slišala zanj.
Najmogočnejši pomnik zgodovine je dobro ohranjeno in vzdrževano obzidje.
Obzidje Stona so obrambni kamniti zidovi, ki so bili včasih dolgi več kot 7 kilometrov. Njihov namen je bil obraniti mesto pred napadalci. Graditi so ga začeli leta 1358. Je eden najdaljših ohranjenih fortifikacijskih sistemov na svetu.
Mesto Ston, 69 km oddaljen od Dubrovnika, je naselje in pristanišče na polotoku Pelješac ob koncu Stonskega zaliva. Obstajata dva Stona, »veliki in mali«, povezana pa sta z dolgim obzidjem (drugim najdaljšim na svetu!). Manjši kraj je Mali Ston, večji pa Ston.
Ston je znan po obzidju, soli in ostrigah.
V bližini utrdbe ob solinah je veliko parkirišče, kjer se ustaviva in pripraviva na hojo po strmem, danes 5 km dolgemu obzidju, ki leži na pobočju hriba Podzvizd.
Obzidje je v obliki nepravilnega petokotnika. Pogosto ga imenujejo tudi evropski kitajski zid, kar lahko kar pritrdim. Meni se je zdelo še bolj slikovito ( kitajski zid sem obiskala v živo), saj se ponaša s prekrasnimi razgledi na mesteci, morje, zaliv in otočke, kar na soimenjaku na Kitajskem ni mogoče, saj tam vidiš le gozdove in pogosto smog, ki doseže tudi obzidje.
Na obzidju je bila množica turistov, kaže, da je prava turistična atrakcija.
Vzpon po strmih, precenj visokih stopnicah je zahteven, še dobro, da so zaradi hitrega vzpenjanja, iz trenutka v trenutek lepši razgledi na mesto in okolico, zato, seveda, brez obveznega fotografiranja ne gre. Zadihana a zadovoljna sva na vrhu uživala v lepotah narave in človekovega stvarjenja.
Pričevanja povedo, da so poleg mesteca zidovi branili ponembne soline v bližini.
Obzidje je sestavljalo 10 okroglih in 31 kvadratnih stolpov ( 20 še ohranjenih) in 6 bastijonov. Središča obrambnega sistema so bile trdnjave v obeh mestecih. Veliki kaštio v Stonu sva si ogledala, ko sva sestopila z obzidja.
Mesto Ston je grajeno po principu ozkih ulic z zanimivimi kamnitimi hišami, veliko zelenja in cvetja in obveznih gostilnic, ki vabijo na morske specialitete.
Pot nadaljujeva proti Bosni, točneje v Medjugorje. Ponovno se peljeva preko res impozantnega novega Pelješačkega mosta in se za trenutek ustaviva ob njem.
Podnoč prečkava mejo z Bosno, kjer ni bilo vrste in po lepi avtocesti prpeljeva do Medjugorja, kjer je v mestu kamp.
Po ogledu romarskega mesta pot nadaljujeva skozi Mostar proti Sarajevu.
Zgleda, da najino tokratno potovanje čisto slučajno združuje uživanje naravnih lepot in nekakšno odkrivanje zanimivih starih samostanov in romanj do njih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar