V zgodnjem dopoldnevu sva se s skuterjem odpravila raziskovat Kotor in kotorski zaliv.
Ko sva prišla do krožišča na robu mesta, sva se znašla v zelo gostem prometu. Vrsta vozil se je vila do pristanišča.
Že po poti sva videla 3 velike križarke, zasidrane v zalivu. Ko sva prišla blizu vhoda v staro mestno jedro Kotorja, pa sva občutila tudi naval obiskovalcev teh treh križark. Skupine z vodiči so se zgrinjale v mesto.
Midva sva raje za trenutek postala v bližnji tržnici s pisano ponudbo sadja in zelenjave. Ogledala sva si, kaj bova na povratku kupila, olive, grozdje, por in bučke.
Nato sva se odpravila skozi mestna vrata v slikovito staro mesto Kotor.
Iz manjšega trga vodijo ozke in lepe ulice.
V starem delu je veliko spomenikov, cerkva in ostankov, ki pričajo o bogati zgodovini.
Na strmem pobočju gore se na 280 m nad starim mestnim jedrom dviga Kotorsko obzidje ali Kotorske utrdbe San Giovanni iz 9. stoletja.
Staro impozantno zidovje na strmem pobočju priča o burni preteklosti kraja. Utrdbe so dostopne po 1350 strmih stopnicah in so priljubljena turistična točka.
Sodobni del Kotorja se razprostira vzdolž obale zaliva.
Nisva se odločila za vzpon po obzidju, saj sva imela v planu ogled Kotorja z višje točke, kje gotovo ne bo toliko ljudi.
Peljala sva se do razgledne točke na cesti, ki pelje čez hribe iz Kotorja proti Cetinju. Čeprav je cesta ozka in teče po strmem hribu, se po njej odpravijo tudi veliki avtobusi, s potniki iz križark, prav gotovo. Seveda je srečevanje težavno in možno le na določenih mestih.
Z motorjem nisva imela težav, a bolj ko sva se dvigala, bolj sem imela v želodcu metuljčke, saj je obcestna kamnita ograja nizka in pogosto tudi porušena, strmine pa kar vratolomne.
Ta del ceste šteje 28 strahospoštovanih serpentin (z moje strani). Na poti sva se kar nekajkrat ustavila, saj so bili razgledi na kotorski zaliv im mesto prekrasni. Še tako sofisticirane kamere na telefonu ne morejo pričarati dejanske lepote.
Vmes sva se ustavila na posebni razgledni točki, ki je vklesana v skale hriba in ima posebno leseno teraso, ki dobesedno visi nad zalivom. Lahko bi ji rekli "sky stand", če bi jo primerjali s "sky walk" na gori Biokovo nad Makarsko.
Daljši postanek sva naredila na 925m, kjer je restavracija. Pot se še nadaljuje, a razgled od tam je bil prelep. Odločila sva se za kosilo v Nevesti Jadrana, kjer sva uživala ob hrani in krasnem razgledu.
Pot navzdol je bila prijetnejša. Ko sva prispela do Kotorja, sva se zopet znašla v morju pločevine in se počasi prebijala po obalni cesti izven mesta. Odločila sva se peljati okrog celega zaliva Boke Kotorske.
Severni del zaliva je cesta široka in lepa. V poznem popoldnevu sva peljala mimo mesteca Perast, kjer nasproti ležita dva manjša otočka. Na mini otočku z imenom Gospa od Škrpjela, Gospa od skal iz 15. stoletja stoji majhna cerkev.
Po 30 km sva prispela do trajekta, ki prečka zaliv in ga uporablja vsak, ki potuje po jadranski magistrali iz Hrvaške v Črno Goro.
Le nekaj km stran je najin avtodom. Kako lepa je Boka Kotorska. Če bi ostala še en dan, bi se odločila tudi za ogled te lepote s čolna. Prav gotovo bi bilo nepozabno
Ni komentarjev:
Objavite komentar