Ko sva čakala na vkrcanje, je za nama parkiral francoski par, ki je bil v istem kot kampu kot midva. Tako je naneslo, da smo se pozdravili in začeli klepet. Midva sva ju slikala, onadva pa naju.
Povedala sta, da sta iz Kanade, da pa imata kamper registriran v Franciji.in z njim potujeta po Evropi. Baje sta odprla neko vrsto podjetja, da sta lahko v EU kupila avtodom, ki ga pustita v državi, od koder se vračata domov.Trenutno bo to v Atenah. Povedala sta, da bi bilo predrago voziti avtodom iz Kanade. Zanimiva rešitev in pametno preživljanje prostega časa. Prijeten par.
Vožnja s trajektom je bila tokrat prijetna, ker je bilo morje mirno in dan topel.
Iz Ogoumenitse, kjer smo pristali, sva se odpravila proti Albaniji. Izbrala sva pot ob obali. A albanska "magistrala" je bolj hribovsko ubrana kot Hrvaška, saj je Albanija v južnem delu zelo hribovita. Zato se je cesta nekaj časa strmo vzpenjala, nato spuščala in tako podobno z nekaj ponovitvami. Cesta pelje po obronkih kar visokih gora z golimi vrhovi, podobne so plešastim ostarelim očakom, obronki pa so porasli z bujnimi oljkami. V dolinah, posebej ob rečnih izlivih v morje je veliko nasadov mandarin.
Obala je povečini strma, gore rastejo iz morja in mesta so raztresena po njihovih pobočjih.
Ko sva se spustila do obale, sva lahko prečkala ožino z mini trajektom na zajlah, ali bolje rečeno mostom na splavu.
Šla sva mimo rečne delte s slikovitim rastlinjem in rokavi vode.
Pot naju je peljala skozi večje obmorsko mesto Sarandë, ki leži v lepem zalivu. Tu je bilo ogromno novih visokih stavb, najverjetneje počitniških objektov ali hotelov.
Pozno popoldne sva se ustavila v manjšem obmorskem kraju Himarë, kjer naj bi po Googlu bil kamp, a je žal bil le za šotore. Nama pa je domačin ponudil prostor na njegovam parkirišču za 5 €.
Zvečer sva se pred spanjem sprehodila po mestni promenad in uživala v sončnem zahodu. Blog bom objavila šele, ko pridem do wifija. Cena za prenos podatkov bi v Albaniji bi bila previsoka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar