Do samostana vodijo pohodniške poti, je pa tja speljana tudi lepo vzdrževana cesta, zato sva sedla na skuter in se odpeljala. Jutro je bilo sončno, a sveže.
Ko sva zavila iz glavne ceste ob obali, se je pot začela strmo vzpenjati po pobočju. Zaradi številnih vijugastih ovinkov, ki premagujejo strmino, je bilo potrebno voziti previdno. Na srečo ni bilo veliko prometa.
Občudovala sva bujno vegetacijo, vse je zeleno, pobočje pokrivajo slikovite stolene oljke in vmes tu pa tam visoke ciprese.
Nekje na sredini pobočja se je ob poti pokazala vasica, katere hiše in dvorišča so bila vpeta v strmo pobočje.
Malo višje se je odprla planota razgibanih gričev, po kateri se je proti najvišji gori vila cesta. Tu lahko opaziš, kako velik in hribovit je otok.
Zadnji del poti se je vil po strmem grebenu gore Pantokrator. Od tod pogled seže na vse strani in je veličasten, saj je okolica nenadoma kot na dlani, ne moreš se nagledati modrine morja, lepot okoliških otokov in golega hribovja na bližinji celini.
Gora Pantokrator na severovzhodnem Krfu je z 906 metri najvišja gora na otoku. Z vrha se vidi celoten gorati Krf, manjše otoke v bližini in bližnjo golo gorato obalo Albanije.
V posebej jasnih dneh pravijo, da je mogoče videti tudi Italijo, ki je oddaljena približno 130 km.
Na vrhu je manjša restavracija za turiste in telekomunikacijska postaja.
Njen najvišji stolp stoji na sredini samostanskega dvorišča, nad vodnjakom. Morda pa ima tudi povezavo z Bogom, ki ga samostan časti.
Prvi samostan na tem mestu je bil zgrajen leta 1347, nato uničen, sedanja cerkev pa je iz leta 1689.
Kompleks sestavljajo cerkev Odrešenika Kristusa, notranja dvorišča in različne pritlične stavbe. Kamnita cerkev je bazilika s poševno streho in obokanimi okni.
Iz različnih točk so krasni razgledi. Lepo se vidiljo gola pobočja hribov na obali Albanije, ki leži le kamen proč, a nima uporabne povezave s trajektom za vozila.
Pogled proti severozahodnemu delu otoka razkriva lepe obale, mesteca, bele pečine in hriboviti hrbet, ki se vleče vzdolž otoka.
Proti jugu se odpira pogled na mesto Krf, obalo in celino Grćije. Lepo sončno vreme je privabilo veliko število obiskovalcev, večina jih je prišlo z avtomobili, nekaj z motoriji in pa s popularnimi štirikolesniki, ki jih tu pobsod ponujajo v najem.
Ob vznožju gore je vasica Old Perithia iz 14. stoletja, vasica duhov, iz katere so se v preteklosti izselili prebivalci. Danes je to kraj, ki ga pogosto obiščejo pohodniki.
V dolino se vračava počasi, se ustavljava in z lepih razglednih točk fotografirava.
Ko prideva do obale, je čas za kosilo. Privoščiva si grško hrano in sicer souvlaki, koktejl kozic, giros in grška solata s feto.
Pogled na obalo zgornjega dela otoka naju je prepričal, da ostaneva še en dan in ga spoznava.
Otok Krf slovi kot priljublhena destinacija za maturante, ker ponuja celonočno zabavo, plaže in sonce. Je pa znan tudi po oljkah in rumenem sadežu, kunkvatu
Ni komentarjev:
Objavite komentar