Dan 14 - San Sebastian
Kot je bilo zapisano v vremenski napovedi, je dopoldne začelo rahlo deževati, zato sva ogled mesta preložila na malo kasnejšo uro.
Baskija je namreč ena najbolj deževnih regij v Španiji. Šalijo se o vremenu z izrazom "sirimiri", ki označuje rahel dež, deževje ali nevihte. Pravijo, da če vas ujame "sirimiri", boste premočeni tudi pod dežnikom, saj pršijo drobne kapljice, ki lebdijo in ustvarjajo učinek vodoravnega dežja.
Prav ta "sirimiri" sva doživela in potrdila šalo.
Malo pred poldnevom sva se odpravila proti mestu. Danes je morje , za razliko od včerajšnjega, umirjeno in zato je v zalivu La Concha skupinica suparjev.
Prebrala sem, da lahko valovi v San Sebastianu pozimi dosežejo tudi do 30 metrov. Pozimi se ocean spremeni v pravo zver, zato mnogi turisti prihajajo v tem času opazovati z varne točke ta fenomen.
Sprehodila sva se po tej res lepo urejdni promenadi s posebno ograjo, ki je simbol mesta.
Na počesani zlatorumeni peščeni plaži umetniki rišejo v pesek in dobijo kak evro od gledalcev.
Bližal se je čas za kosilo, zato sva se odpravila v stari del mesta, zanimiv po zgodovinski arhitekturi pod hribom Urgull. Povsod opisujejo, da je najbolj primeren kraj za potešitev lakote.
Številni bari, restavracije in kavarnice ponujajo za ta kraj značilne "pintxo" (pinčo), ki je podobna takosu. Obstaja vrsta različnih varjant in ponudba je res bogata. Midva sva si danes zaželela paelio in jo našla kot predjed v majcenem lokalu.
Po kosilu sva se odpravila proti vrhu hriba Urgull. Šla sva mimo lepe mestne hiše iz 19. stoletja, stavba je bila prvotno kazino.
Tja vodijo steze in številne strme stopnice. Na več krajih so razgledne ploščadi s klopcami, kjer lahko občuduješ zaliv z drugega zornega kota.
Kar pošteno upehana sva prilezla do vrha, kjer je obrambna utrdba z obzidjem in topovi obrnjenimi proti odprtemu oceanu. Na vrhu stavbe stoji visok kip Jezusa.
Ko sva se vrnila na obalo, sva si privoščila zelo okusen sladoled in posedela na klopci. Opazovala sva živahno množico ljudi, ki se sproščeno sprehajala po promenadi.
Na koncu sva se odpravila še do kanala, sla mimo Good shepard katedrale v gotskem stilu. V tem mestu je veliko lepih cerkva.
Čez kanal vodi več mostov, midva sva ga prečkala na Maria Cristina mostu, ki ima impozanten izgled z vhodnima in izhodnima stolpoma, široko pešpot poleg ceste.
Tudi sicer je mesto zelo lepo urejeno, prijazno do prebivalcev, saj ima veliko pešpot ulic, povsod so označene kolesarske steze in veliko zelenih površin in dreves.
Kar nekaj je lepih trgov in dolgih ulic z visokimi, s kovinskimi balkoni okrašenimi, stavbami. Novi del mesta tvorijo širše ulice z bogato ponudbo različnih trgovin in modernih nakupovalnih centrov.
V središču mesta je trg ustave, kjer so prirejali v preteklisti bikoborbe. Balkoni barvitih pročelij stavb, ki obkrožajo trg, so oštevilčeni, saj so jih včasih oddajali kot lože gledalcem.
Pred odhodom v avtodom sva posedela na klopci v parku ob promenadi in opazovala zaliv La Concha.
Čista in urejena plaža, ena najlepših v Evropi, ima res edinstveno lego, saj ni veliko mest, ki imajo plaže v središču mesta. Pisane stavbe vzdolž zaliva pa mu dajo še dodaten okras.
Še enkrat sva s pogledom zaobjela zaliv, otoček in mesto in se odpravila na postajališče. Po dobrih štirih urah in dobrih 14 km hoje prijetno utrujena in polna zanimivih vtisov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar