Lep sončen dan se je obetal. Ker je najina naslednja točka ogleda na 1910 mnm, in je tam temperatura okoli 3 °C, sva se odločila za odhod šele po zgodnjem kosilu. Sprva sva mislila iti gor z avtodomom, a sva se premislila, ker bi lahko pri povratku imela težave s prostorom na postajališču. Velika noč je in ogromno ljudi je na cesti, na ulicah in tudi na postajališčih.
Toplo sva se oblekla za na motor, vzela s seboj vse potrebno in se odpeljala. Gora Ventoux je posebej znana kot ena ključnih ciljev Tour de France. Prav zato si jo je Bojan od nekdaj želel videti v živo. Tokrat sicer z motorjem, drugič pa upajmo bo šel s kolesom. A potrebne bodo predpriprave :), zagotovo.
Na poti navzgor se cesta vztrajno dviga in je kar velik zalogaj za kolesarje. Premagati je treba kar 1670 m višinske razlike. Srečevala in prehitevala sva stevolne kolesarje, ki so grizli strmino in se trudili čim bolje premagovati strmino. Sicer pa je cesta dobro vzdrževana in dovolj široka za vse vrste vozil.
Parkirana sva v kraju Bedoin. Od tu pa do vrha gore Ventoux je treba prevoziti dobrih 21 km.
Mont Ventoux je vrh v francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala. Dolg je 25 kilometrov vzhod-zahod in širok 15 kilometrov sever-jug je simbol Provanse. Pravijo mu tudi Provansalski velikan ali Mont Chauve (plešasti). Zaradi svoje lege je lepo viden na velike razdalje.
Na Mont Ventoux se lahko podamo z avtom, motorjem ali kolesom. Tu je dovolj prostora za parkiranhe in urejene so plošcadi za počitek in razglede.
Je res prava meka za kolesarje. Danes se jih je nanj povzpelo s kolesi res ogromno število, večina z e-kolesi, kar nekaj pogumnih pa z navadnimi kolesi.
Vzpon iz Bedoina je težak in rezerviran za profesionalce ali pa za uporabnike e-koles. Vsi ki do dosegli vrh so si vidno veseli čestitali za opravljen dosežek. Tu je bilo tudi ogromno motoristov.
Do vrha so možne 3 poti: Malaucène, Bédoin ali via Sault.
Vrh gore je goli apnenec, ki se na daleč sveti, kot da bi jil zasnežen. Je brez rastlinja in dreves, le tu pa tam so krpe mahovja in grmičevja. Zasnežen pa je od decembra do aprila. Pred par dnevi so odprli cesto iz Bedoina. Ostale smeri pa še niso odprte.
Zaradi njegove biološke posebnosti, ga je priznal tudi UNESCO leta 1990. Kar varuje območje 810 kvadratnih kilometrov na gori in okoli nje.
Nekateri pravijo, da izhaja ime Ventoux iz besede "vent", kar pomeni veter.
Res zna biti maestral na vrhu zelo močan, pravijo, toda "Ven" v Ventouxu pomeni višino ali visoko mesto piše wikipedia. Danes je bil kar miren in svež soncen dan.
Večkrat sva se ustavila ob poti, občudovala in fotografirala ta zanimiv vrh. Ko sva prispela na vrh, pa je bilo doživetje še veliko večje. Razgledi so na vse štiri strani neba veličastni.
Belina skalnatega vrha se sveti v soncu in vsak lahko najde nekaj zase.
Dobro je označena tudi pešpot od spodnje postaje smučišča, Chalet Reynard pa do vrha. Po njej se je vzpenjalo veliko obiskovalcev.
Sprehodila sva se del poti okoli vrha, občudovala zasnežene vrhove Alp v daljavi in si poskusila vtisnili v spomin vse lepote te posebne gore.
Za trenutek sva se ob obeležju poklonila tudi britanskemu kolesarju Tom Simpson, k8 je 13. julija 1967 umrl na gori zaradi toplotne izčrpanosti, ki jo je povzročila kombinacija dejavnikov, vključno z dehidracijo.
Pri spustu sva se ustavila v restavraciji Chalet Reynard in si v družbi številnih drugih gostov privoščila francoske 'crepes' palačinke.
Za nama je še en zelo zanimiv dan
Ni komentarjev:
Objavite komentar