Danes se poslavljava od San Sebastjana in se odpravljava nazaj v Francijo. Postanek načrtujeva v slabih 50 km oddaljenem obmorskem letovišču Biarritzu.
Biarritz je lepo obmorsko mesto na baskovski obali jugozahodne Francije. Pravijo, da je ena glavnih destinacij za deskanje.
Najprej poiščeva parkirno mesto v kar precej obiskanem mestu, ki leži na pečini nad morjem. Nato se ga dpraviva raziskovat.
Z roba klifa je krasen razgled na dolgo peščeno plažo, na kateri se je v dopoldanskem času trlo mlajših in manj mladih udeležencev šole deskanja. Dan je lep, sončen, a vleče hladen severni veter.
Hodiva po urejeni poti ob obali, ki je zanimiva in slikovita. Ni čudno, da je ta čudovita narava tudi navdihnila film Igra prestolov.
Pri naslednjem ovinku že vidiva naslednjo peščeno plažo in v daljavi Rocher de la Vierge, simbol Biarritza. To je skalnata vzpetina, na vrhu katere je kip Device Marije.
V zalivu ne manjka deskarjev, saj je Biarritz znan po več legendarnih točkah za deskanje. Kar nekaj kurajžnežev plava,čeprav je nam zunaj kar hladno.
Sprehodiva se po obalni poti in občudujeva slikovite skale, ki so postavljene v bližini obale in bogato popestrijo sceno.
To je dolga peščena plaža s svetilnikom na skalnati vzpetini, Point St Martin na enem koncu ter Rocher de la Vierge na drugem ter nekaj dobro postavljenih velikih skal v oceanu, ki prispevajo k zanimivosti in lepoti scene.
Sprehodila sva se ob obali do Deviške skale, na kateri stoji Marija, ki je simbol mesta in do nje vodi most, ki pa ni v uporabi.
Obalna pot se nadaljuje vse do svetilnika na rtu proti severu, pred njim pa je lepa plaža Grande Plage. Z užitkom nadaljujeva pot do manjše marine ob poti in ob njej ribiška vasica z majhnimi hišami, ki so večino restavracije, kjer ponujajo
morsko hrano. Tu se ustaviva na okusnem kosilu, sardele na žaru in krompir.
Nadaljujeva proti svetilniku, ki leži na koncu velike plaže. Morje je čudovito zelenomodre barve, čisto in danes mirno. Povsod ob obali pa so oznake, ki opozarjajo na nevarnost visokih valov. Ocean se iz mirnega kaj hitro prelevi v razburkano morje z visokimi valovi. Na pobočjih pod mestom rastejo juke in agave.
Dvigneva se tudi do mesta z lepimi zelenimi površinami, trgi primernimi za posedanje in lepimi stavbami.
Ustaviva se pri stolni cerkvi sv. Eugenie, ki je temacne barve in brez zvonika.
Odločila sva se da danes prespiva kar v tem kraju. Poiščeva bližnje postajališče, kjer se parkirava. Pozno popoldne greva do obale po nekaj kamenčkov za spomin.
Še vedno je sončno, a mrzel severni veter mi zleze pod kožo. Kar veliko sprehajalcev je prišlo na obalno pot, saj se je medtem ocean spremenil in večji valovi butajo ob osamele skale in meljejo pesek na plaži.
Uživava v fotografiranju neverjetne moči narave in nevsakdanjega trenuka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar