četrtek, 13. april 2023

Sainte-Croix-du-Verdon

Dan 23 - Sainte-Croix-du-Verdon

Ponoči je deževalo, zjutraj pa je bilo nebo lepo umito, jasno. Ker je bilo precej vetrovno je odpadla vožnja z motorjem. Odločila sva se, da ta dan malo polenariva, kaj prebereva, si pogledava kakšno zamujeno epizodo nanizank in opraviva "žehto". V treh tednih se je nabralo nekaj oblačil za pranje. V kampu imajo sodoben pralni stroj in sušilec.
Pred tem sva morala po prašek v trgovino na vrhu vasice Sainte-Croix-du-Verdon. Pot sva izkoristila še za ogled te majhne, a ljubke vasice na gričku nad jezerom. 
Če so v Italiji "cita bianche", v Španiji "pueblos blancos", bi jih v Franciji na tem koncu lahko poimenovali "villages de pierre", kamnite vasi. 
Te lepe hiše, zidovi in ograje stilno okrašene z lokalnimi ovalnimi kamni, oker barve, kot večina okoliških skalnatih gora, ali zemlje na njivah in se barvno zlivajo z naravo okoli njih. 
Sainte-Croix-du-Verdon leži na izjemni lokaciji na skalnem rtu ob obali velikega jezera St. Croix. 
Vas se je v 16. stoletju preselila iz ravnine na hrib. Kasneje ji je grozila še potopitev v akumulacijsko jezero, a se to ni zgodilo.
Sprehod po v strmino zavitih uličicah navdihuje z mirom in spokojnostjo. Iz vseh kotičkov vasi je prekrasen razgled na jezero in na kraj, kjer je vasica nastajala v starih časih. Danes je vasica majhno letovišče.
Središče vasi je majhno, a ljubko s številnimi lepo obnovljenimi hišami, katerih fasade so obdelane z gladkimi ovalnimi kamni, okoli njih pa lepi majhni vrtovi, ki jih v ozadju krasi še prekrasno azurno modro jezero.
 Iz vasi vodi strma pešpot do jezera, po kateri sva se vrnila do kampa. 
Opravila sem "žehto" pospravila sveže oprana oblačila in dan se je zaključil.
Upava, da bo jutri manj vetrovno, da se odpeljeva z motorjem do mesta Moustiers-Sainte-Marie.

Ni komentarjev: