Eze

Dan 29 - Eze

Danes sva se odpravila proti domu. Poslovila sva se od Cassisa in Marseja in se odpravila proti Italiji.

Večina sva se vozila po avtocesti, se peljala mimo Cannesa in Nice, kjer se nisva ustavila, ker sva pred leti že spoznala Azurno obalo in ti dve mesti. 

Ravno obratno pa sva se odločila, da še enkrat obiščeva vasico Eze.

Èze  se nahaja na francoski rivieri, severovzhodno od Nice in zahodno od Monaka. Je majhna srednjeveška vasica, ki  slovi po svojem šarmu in slikovitosti.

Že položaj vasice je poseben, saj njene hiše slonijo na vrhu strmega kamnitega rta nad morjem. 

Do vasice vodijo strme stopnice, ki peljejo do ozkih tlakovanih uličic, ki z opečnimi tlakovci po sredini vodijo obiskovalce v različne smeri. 

Vsaka mini uličica je nekaj posebnega, slikoviti zidovi hiš, ozke stopnice do hiš, veliko zelenja in cvetja in obokani podhodi dopolnjuje sceno.

V ulicah so majhne umetniške galerije in ateljeji, kjer umetniki utvarjajo svoja dela. 

Zanimive so trgovinice s spominki in oblačili, restavracije in hoteli, ki privabljajo številne turiste. 

Tu živi le malo lokalnih prebivalcev, zato Ezeju pravijo tudi "vas-muzej, vas muzejev".

Zaradi svoje lege na visoki pečini 427 m nad morsko gladino Èze opisujejo kot "orlovo gnezdo".  Na vrhu pečine stoji cerkev v svetlo oker barvi, ki se vidi daleč naokoli. 

Prehodila sva vse te ljubke ulice, si igledala nekaj galerij, fotografirala in se vrnila v avtodom, ki sva ga parkiraka kilometer iz vasi, saj je tu kar težava najti primeren prostor za parkiranje. 

Pozno popoldne sva se odpravila mimo Monaka, ki sva ga že obiskala pred leti in ga tokrat izpustiva.

Pelheva se po grebenu obalnih gora do postajališča Sospesi, 20 km oddaljenega od obale. Cesta je polna ovinkov in vodi v notranjost obalnih hribov. 

Peljeva skozi ozek in dolg gorski predor. 

Na mirnem postajališču je veliko avtodomov. Pridruživa se jim in pripeaviva večerjo.