Danes naju pot pelje proti enemu najlepših in najbolj globokih kanjonov s strmimi stenami v Evropi, Verdonu.
Voziva se med nasadi hrušk in vinogradi v prvem delu poti. Po dobrih 60 km se cesta malo vzpne proti na hribu čepeči vasi, Gordes, kjer je najin prvi postanek.
Vas je stisnjena v hrib, ceste so ozke, obiskovalcev z različnimi prevoznimi sredstvi pa res veliko. Kar težko sva našla dovolj prostora za najin 7 m dolg avtodom.
Najprej sva se odpravila do točk, kjer je vas lepo vidna. Tu je iskalo prave kote za posnetke veliko obiskovalcev, a smo se uspeli zvrstiti in uživali pri fotografiranju te res slikovite kamnite stožčaste vasi.
V osrčju gora Vaucluse leži lepa vas Gordes, simbol provansalske vasi. Prav gotovo je njen obris ujet neštetokrat v objektiv turistov z vsega sveta. V kamen ujeta, umetniško zgrajena na pobočju in na živi skali zre po provasalski nižini.
Gordes je uradno razglašen za eno najlepših vasi v Franciji. Odpraviva se na ogled te lepote od blizu. Podava se najprej v dolino po ozki s kamnom ograjeni potki in se nato počasi vzpneva po kamniti ulici proti vrhu vasi.
Občudujeva umetniško oblikovane stavbe in ozke ulice, stopničaste vrtove in razglede v dolino.
Že od daleč se vidi, da to prelepo vasico na hribu zaokroža mogočen renesančen grad. Hiše so zgrajene v več nivojih, skozi mesto pa se vijejo ozke in strme tlakovane ulice. Na vrhu je majhn trg s fontano in mestnimi dvorci, harmonija, iz kamna narave.
Danes je bilo na trgu živahno, saj je bil pisan sejem različnih lokalnih izdelkov. Provansa res diši opojno. Mešajo se vonjave lavande, drugih cvetnih dišav, opojnih dišavnic.
Vse omenjene esence so lepo združili v različnih oblikah mil in umetniško oblikanih vrečkah za odišavljenje prostorov in kih ponujajo v majhnih trgovinicah in na ulici.
Ne moreš mimo, ne da povohaš nekaj primerkov in kaj tudi kupiš.
Privoščila sva si okusen obrok na stojnici s hrano in se odpravila dalje. Ko sva se spustila v dolino, sva uživala ob pogledu na številne nasade sivke, ki so kot na prečko lepo počesane glave, prekrivale valovito pokrajino na obeh straneh ceste.
Kar predstavljam si, kako opojno diši, ko ta polja sivke cvetijo, saj tudi sedaj čutiva prijeten zrak.
Ko sva prvič obiskala kanjon Verdon, sva si ogledala tudi tovarno parfumov, izjemno zanimivo, priporočava.
Po dobrih 100 km prideva do akumulacijskega jezera Lac de Sainte-Croix.
Osupljivo lepa turkizna barva vode se sveti v soncu, spodaj pa je majhen rt s hišami vasi, Sainte-Croix.
Tu se ustaviva v kampu ob jezeru in občudujeva lepo sceno.
Jutri naju čaka kanjon Verdon. Pred leti sva ga že obiskala iz druge smeri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar