Marseille

Dan 26 - Marseille

Vremenska napoved je bila ugodna, zato sva se odpravila s Hondo do Marseja. Oblečeva se vetru primerno, čeprav je danes veliko blažji in sonce je že močnejše. 

Kljub nedelji je na cesti veliko vozil, zato sva morala biti previdna na precej ovinkasti cesti. Že po par kilometrih sva se ustavila in uživala lep panoramski razgled na mesto Marsej. 

Marseille je najstarejše in drugo največje mesto v Franciji, ustanovljeno leta 600 pred našim štetjem kot grška kolonija Massalia in se razvila v pomembno pomorsko mesto. 

Ko se bližava mestu se promet zgosti, zaradi ožjih ulic se počasi premikamo. Kmalu ugotoviva, da motoristi prehitevajo kar po sredini cestišča med obema vrstama vozil. Ker je vse stalo kar nekaj časa, sva se tudi midva opogumila in uspela pridobili nekaj 100 m na tak način. 

Ko sva prispela do obale sva se ustavila ob peščeni plaži in velikem panoramskem kolesu.

Najprej sva se odpravila do bazilike Notre-Dame-de-la-Garde, grajene v romansko-bizantinska stilu. Je ikona mesta, prebivalci ji pravijo Bonne-mère, dobra mati. 

Ta katoliška bazilika, ki jo najdemo na najvišji točki mesta, stoji na skalnem grebenu na jugu mesta. 

Ponaša se z osupljivim panoramskim razgledom na mesto.

9,7 metra visok Kip Device Marije in malega Jezusa, pozlačen z zlatimi lističi, stoji na vrhu njenega zvonika. 

Bonne-mère naj bi bila zaščitnica mesta, ki opazuje vse, kar se dogaja spodaj.

Danes se je tu trlo ljudi in skupaj z njimi sva obhodila to ogromno lepo baziliko in si ogledala tudi njeno bogato okrašeno notranjost. 

Sledil je ogled znane katedrale La Major, ki stoji na manjši vzpetini in gleda na obalo in Vieux-Port, staro pristanišče. Zanjo sta značilni neobizantinski 70 metrov visoki kupoli.

Pritegnila naju je utrdba Fort Saint Jean iz 1660, ki stoji v bližini na vhodu v pristanišče in moderen muzej Civilizacije Evrope in sredozemlja ob njej. 

Obhodila sva vse ploščadi in se povzpela po strmih krožnih stopnicah tudi v stolp.

 Od tu se odpira prekrasen panoramski razgled na staro pristanišce z mestom v ozadju. Z vetrom v laseh, ta je postal proti popoldnevu močnejsi, sva iskala dobre posnetke. Zgleda, da je za te kraje značilno veliko sonca, a tudi precej madležnega vetra. 

Postala sva lačna, prehodila sva desni breg 800 m dolgega zaliva starega pristanišča, zato sva se odpravila v staro pristanišče, kjer se ob obali vrstijo restavracije in lokali. A glej ga zlomka, v Franciji so kuhinje odprte le za kosilo in po 19:30 za večerjo. 

Morala sva se odpraviti v malo bolj oddaljeno ulico, kjer so se v poznem popoldnevu v restavracijah zbrali domačini ob pijači in sladicah. Na srečo so ponujali tudi nekaj hrane. 

Marsej je znan po:

- vročem sredozemskem vremenu,

- dobrih plažah, 

- Savon de Marseille, marsejskem milu, ki se tradicionalno izdeluje z mešanjem morske vode iz Sredozemskega morja, oljčnega olja in alkalnega pepela iz morskih rastlin.

- po tarot kartah,

- svoji hrani, tradicionalna jed Bouillabaisse, je ribja enolončnica z zelenjavo.

- in še marsičem.

Na poti skozi mesto nazaj proti kampu sva se zopet prebijala v gostem prometu, še posebej mimo stadijona, kjer se je očitno ravno končala tekma.

Sicer pa je preostanek poti potekal mirno in varno. Potepanje po mestni gneči me vedno utrudi veliko bolj, kot pa potepanje po naravi. 

Kljub vsemu je bil dan zanimiv. Marsej je res zelo velik in ponuja zanimive posebnisti