Dan 25 - Provansa, Cassis
Polna bogatih vtisov zapuščava prekrasno okolico Verdona in se odpravljava proti Sredozemskemu morju.
Naj povzamem nekaj zanimivosti o tako opevani Provansi.
Provansa diši, vsepovsod, na prostem pa še posebej v času cvetenja sivke.
V mestih diši po sivki, španskem bezgu in drugih dišečih rožah, po dobrem vinu iz mnogih vinogradov s pritlikavo trto in ne nazadnje po okusni lokalni hrani. Torej se najde nekaj za brbončice vsakogar, ki jo obišče.
Ne draži le brbončic, pač pa tudi vidne čutnice, saj je na vsakem koraku videti nekaj lepega.
Narava privablja poglede na lepo "počesane" nasade sivke z oker obarvano zemljo v brazdah in negovane in urejene vinograde v dolinah in na pobočjih gričev.
V času cvetenja, konec junija mora biti tu res opojno dišeče in čarobno za oči.
Tudi človekov vpliv pri zidavi vasic in mest v tem okolju je uglašen z osupljivo naravo in se, s pastelnimi barvami fasad in streh, s kamnitimi dodatki in živobarvnimi okni in vrati, zlijejo z očarljivo sceno.
Nikoli si ne bi mislila, da Francija lahko prinese toliko spokojnosti moji duši.
Provansa slovi po:
- prostranih poljih sivke, vinu rosé in slikovitih srednjeveških vasicah,
- francoskih parfumih, večina je ustvarjena v Grassu, v "francoski prestolnici parfumov",
- gojenju citrusov in oljk,
- okusnih sirih in suhomesnatih izdelkih,
- izjemnih naravnih lepotah ( kot na primer kanjo Verdon),
- Velikemu številu kampov in urejenih postajališč za avtodome.
Na poti proti jugu sva se najprej ustavila pri mostu in jezu jezera Lac du saint Croix in naredila nekaj posnetkov.
Naslednji postanek je bil pri drugem jezu na Verdonu, kjer je manjše jezero in kanjon.
Po dobrih 100 km sva prispela do najinega naslednjega kampa v mestecu Cassis. Sončno je in topleje kot v notranjosti, vendar danes piha tu močan veter.
(Iz Wikipedie)
Popoldne se odpraviva peš do mesta. Cassis je ribiško pristanišče, znano po prodnatih plažah in kalankah, številnih ozkih zaščitenih zalivih, ki jih obdajajo strme apnenčaste pečine. Kalanke si nameravava ogledati, ko ne bo vetra.
Že na poti po strmi ulici navzdol proti zalivu sva občudovala okoliške vrhove, še posebej Cap Canaille, visoko, rdeče pobarvano skalnato pečino, rt nad morjem.
V pristanišču je množica restavracij, kavarn in slaščičarn. Danes je sobota, zato je povsod veliko obiskovalcev. Sprehodiva se po obalni promenadi na desno in nato na levo vse do svetilnika. Morje v zalivu liže plažo in v vetru prši naokoli.
Mestece je ujeto v zalivu med kalankami, ki so zaščiteni manjši slikoviti zalivi na desni in Cap Canaille, najvišjo obalno pečino v Franciji na levi.
Tudi Cassis je pritegnila mnoge filmske ustvarjalce zaradi svojih lepot.
Veter naju je dodobra prepihal na poti v kamp. Sonce je toplo, piha pa hlden in nadležen veter.
Napoved pravi, da bo jutri malo manj vetrovno. Upava, da res
Ni komentarjev:
Objavite komentar