Na poti v Čno Goro

Včeraj sva zjutraj opravila še ogled trdnjave sv Lovrenca, ker je bila prejšnji dan zaprta za oglede, saj so tam snemali neki vikinški film. 

Trdnjavo sv. Lovrenc, pogosto zaradi lege imenovana tudi "Dubrovniški Gibraltar", je trdnjava izven zahodnega obzidja mesta Dubrovnik. Stoji na skali 37 metrov nad morsko gladino. Znana je po pomembnosti pri uporu proti beneški vladavini. 

Je kot ščit za oba vhoda v mesto, z morja in po kopnem. Dubrovniške kronike razkrivajo, kako je bila utrdba zgrajena v samo treh mesecih in od takrat naprej jo nenehno obnavljajo. 

Masivne stene trdnjave so impresivne, zato jih pogosto uporabljajo za filmsko sceno. Dandanes vsi vodniki po trdnjavi razlagajo na to temo. Od tod so krasni razgledi na staro mesto in obzidje.

Po ogledu nadaljujeva popotovanje proti Črni Gori. Peljeva se mimo Herceg Novi, Budve in Sv Štefana, ki je sicer zaprt in ga zgleda prodajajo. Baje je bil v lasti Rusov. 

Vmes se pri Boki Kotorski peljeva s trajektom in tako skrajšava pot po celotnem zalivu. 

Pogled na Budvo. 

Pozno popoldne prispeva do Ulcinja in nadaljujeva pot do kampa na otoku Ada Bojana. Prečkava reko Bojano po mostu

Tu se ustaviva v FKK kampu, čeprav se ne štejeva med nudiste. A ker je sezona že mimo, nimava težav.  V kampu je le nekaj gostov. To je pravzaprav najjužnejša točka na Jadranu v bivši Jugoslaviji. Uživava v prekrasnem sončnem zahodu.