Na poti do Dubrovnika

Danes sva na poti proti Dubrovniku. Ponoči se je okrepil veter, jutro pa je bilo ustrezno hladnejše. Morda je tudi to vzrok, da je bilo dopoldne nekaj več prostih mest v kampu.

Voziva se ob obali. Srečujeva mnoge turiste, ki se vračajo domov. Sicer ni veliko prometa. 

Najin prvi postanek je delta reke Neretve. Na poti do ustja, sva se peljala mimo slikovitih Baćinskih jezer.

Že ko se približava delti se strinjava z zapisom, da je Neretva več kot reka, je življenje ali kot ji pravijo - 'NERA ETVA' - božji dar. 

To lahko opaziš takoj, ko zagkedaš široko dolino, polno zelenja, kanalov, plitvin in rečnega toka. Najprej se po ozki cesti odpraviva do srf centra, ki leži ob stičišču reke z morjem. Mnogi prihajajo v ta konec zaradi kajtanja, surfanja in odličnega brodeta.

Delta Neretve je največja in edina prava delta na Hrvaškem. Ta velika izjemna reka je ustvarila posebno naravno lepoto, ki se kaže v bujni vegetaciji in pravijo tudi v velikem številu ptic. 

Delta je sestavljena iz številnih kanalov, ki tvorijo labirinte. Tu je raj za kmetovanje, sadjarstvo. Delta Neretve je od leta 1992 pod Unescovo zaščito.

Nato se ustaviva še pred novim Pelješkim mostom.  Resnično lep in impozanten most, ki ga je oblikoval slovenski arhitekt. 

Pomemben je za prebivalce Pelješca,saj premosti Malostonski zaliv med Komarno na celini in Brijesto na polotoku Pelješac in jim tako zagotovi cestno povezavo do ozemlja Republike Hrvaške, ki je sicer po kopnem prekinjena z ozkim koridorjem, po katerem Bosna in Hercegovina pri Neumu doseže morje.  

Bisanski Neum v ozadju. 

Pozno popoldne prispeva v kamp Valamar Solitudo blizu Dubrovnika. 

Jutri pa raziščeva Dubrovnik