Včasih smo bili v isti državi, sedaj pa smo drug drugemu tujci. Veseli me, da sva uspela spoznati že veliko naših bivših bratskih republik in spoznala njihova naravna bogastva.
Zjutraj sva zapustila kamp in se odpeljala do zelo obiskanega in znanega samostana Sv. Naum.
Sveti Naum leži na pečini nad jezerom 29 km južno od Ohrida in v bližini albanske meje. Poimenovan je po srednjeveškem bolgarskem piscu Sveti Naum. Zgrajen je v bizantinskem slogu. Je turistično priljubljena lokacija v lepem naravnem okolju.
Prvotna cerkev je bila uničena med vdori Turkov in po arheoloških najdbah so ji dali današnjo podobo.
V samostanu ni redovnikov, je preurejen v muzej in turistični objekt.
Pred in za obzidjem samostana je urejen park s klopmi, sprehajalnimi stezami, vodnjaki, cvetjem in obalo jezera. Tu so tudi pavi, ki pa imajo svoje bogato pisano perje le spomladi, ko se parijo, tako jih nisva imela prilike občudovati.
V bližini samostana so izviri reke Crni Drim, ki jezeru prinaša bistven dotok vode. Tu je veliko izvirov, večjih in manjših.
Najameva čoln za ogled izvirov Crne Drime. Pelje naju receptor kampa, ki pomaga sinu pri tem poslu.
Razložil nama je, da se po reki sme samo veslati, da ohranjajo reko in okolico čisto naravno, saj ne smejo odstraniti sami niti podrtega drevesa.
Voda je čista kot studenčnica in je pitna. Na dnu raste posebna črna trava, ki je dala tudi reki ime. V sredini se izvir razširi v manjše jezerce, ki je globine 3 m.
Na par mestih je na dnu videti bel pesek, kjer brbota izvir kot oblaček. V vodnih trsih živijo manjše ptice, pravijo jom kokoške.
Ustavimo se na koncu izvira, kjer stoji lepo urejena cerkvica svete porodnice, tu je izvir, ki naj bi zdravil neplodnost.
Ogled z barčico traja dobre pol ure. Spokojnost, narava in brbotanje izvirov blagodejno vpliva na počutje.
Sprehodiva se še do majhnih hišk ob vhodu, kjer ponujajo različne domače izdelke in hrano. Tu kupiva dober domač gozdni med.
Napolnila sva si baterije in nadaljevala potovanje proti Grčiji. Po par kilometrih vstopiva v Albanijo in se velik del poti voziva po precej slabih cestah. Ta del države je precej siromašen. Vsepovsod ob cesti so ostanki majhnih bunkerjev, ki stojijo ob hišah, dvoriščih, poti in na travnikih. Nekatere so hudomušno prebarvali v različne figure. Precej turoben opomnik bližnje zgodovine.
Po dobrih dveh urah prestopiva mejo in nadaljujeva pot po Grčiji. Ta del dežele je malo poseljen, ima pa plačljivo avtocesto (1,40 €), ki se spušča iz dobrih 1000 m proti dolini.
Ker je bil čas za kosilo, sva želela narediti postanek, a celo uro vožnje ni bilo nobenega postajališča ali črpalke. Morala sva iztopiti iz avtoceste, da sva našla prostor za kratek postanek.
Vožnjo sva nadaljevala po cesti, ki se povzpne na vrh hriba in pelje po vrhu in nato se spusti v dolino. Medtem se je ura premaknila za eno uro naprej.
Po petih urah vožnje sva pred seboj zagledala čudovite skale samostanov Meteore. Poiskala sva kamp, ki leži čisto v bližini teh pravljičnih velikanov.
Danes ob sončnem zahodu sva uživala ob obsijanih velikanih in naredila nekaj posnetkov.
Jutri pa bova pobliže raziskala to neverjetno okolje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar