Ohrid, trdnjava

Danes je sreda in pokazalo se je sonce. 

Včeraj je bil deževen dan s prebliski sonca, zato sva se zadrževala le v kampu ob jezeru. Popoldne sva se sprehodila vzdolž obale dobrih 3 km daleč. Ob obali so hoteli in letovišča, a vse zgleda bolj ali manj prazno. Očitno je kovid in težave z rusko agresijo ta turistični del Ohrida že nekaj časa osamljen in neurejen. 

Danes sva se odpravila na višje predele Ohrida, kjer so tri zanimive točke in sicer rimski teater, trdnjava kralja Samoila in cerkvi sv. Clementa in Johna.

Po strmi ulici se med hišami polnimi cvetja vzpenjava najprej do amfitetralnega gledališča, ki so ga odkrili šele pri gradnji hiš v osemdestih letih. 

Vzrok, V rimskih časih so gledališče uporabljali ne le za gladiatorske boje, pač pa je bilo gledališče tudi prizorišče usmrtitev kristjanov. 

Zato je bilo domačinom neljubo mesto in so ga po razpadu rimskega imperija zakopali. 

Dandanes v gledališču uprizarjajo predstave, koncerte, opere in baletne predstave.

Uživava v sprehodu po teatru. 

Po ozki ulici se odpraviva do mogočne srednjeveške trdnjave nad mestom. To je trdnjava carja Samoila, ki je bila obnovljena in se nahaja na vrhu hriba Ohrid nad Ohridskim jezerom. 

Od tod je čudovit razgled na jezero, mesto in pokrajino. Obzidje se razprostira po celotnem vrhu hriba. 

Po obzidju se sprehodiva do točk z lepimi razgledi in slikava jezero in mesto. Trdnjava je doživala bogato zgodovinsko pot, ki jo začutiš, ko se vzpenjaš po strmih stopnicah debelega obrambnega obzidja.

Zgrajena je bila na ruševinah utrdbe iz 4. stoletja pred našim štetjem po naročilu Filipa II., makedonskega kralja, oče Aleksandra Velikega. Kralj Samoil pa je zgradil svojo srednjeveško trdnjavo na ostankih Filipove v 10. stoletju našega štetja.

Všeč so mi stilne ulične svetilke, ki ponazarjajo posebnost gradnje hiš v mestu. 

Polna vtisov sva se spustila proti obema cerkvama, ki ležita malo nižje in sta ikoni Ohrida na vseh razglednicah.

Pogled na cerkev sv. Clementa.

Zanimiva je njuna arhitektura in lega. 

cerkvica sv. Johna na rtu.

Potep končava s sprehodom po leseni brvi nad jezerom pod pečinami.

 Uživava dobro kavo v bližnji restavraciji s pogledom na jezero in se vrneva v kamp.

Po kosilu se odpraviva do naslednjega kampa v bližini pravoslavnega samostana Sv. Nauma, ki si ga ogledava jutri.

Tudi danes sva uživala v lepem sončnem dnevu prežetem z bogatimi ohridskimi vtisi.