Midva se poslavljava od Ade Bojane in sva namenjena do Skadarskega jezera.
Je precej ozka in že zdelana. Ko prideva čez prelaz se ustaviva na razgledni točki. Škoda, da je oblačno, saj je zato pogled na jezero precej siv.
Skadarsko jezero leži na meji med Albanijo in Črno goro in je največje kraško jezero v južni Evropi. Na njem je nekaj otočkov. Reka Bojana povezuje jezero z Jadranskim morjem. Tokrat sva si ga ogledala le od daleč.
Od tam se odpraviva čez Albanijo proti Ohridu. Na meji ni bilo treba veliko čakati.
Okolica, kraji in ceste v Albaniji so podobne kot v Črni Gori.
Tudi tu je videti precej nedokončanih večjih ali manjših stavb ob cesti, pa tudi precej smeti. Na večini streh stavb so postavljeni rezervarji za vodo. Podobno sva videla tudi na Cipru. Zgleda, da imajo pomanjkanje vode.
Presenetilo naju je število bencinskih servisov različnih imen. Skoraj na vsakem kilometru stoji eden.
Del poti se peljeva po avtocesti, ki ni plačljiva, posebnost pa, da ob njej stojijo domačinke in za ograjo ponujajo pridelke. Na srečo sva se izognila tudi vożnji po Tirani, ker je sedaj tu obvoznica.
Sva pa lahko z obvoznice, ki seka mesto občudovala sodobne stavbe glavnega mesta, ki zgleda zelo moderno.
Nove zgradbe, lepa pročelja in široke ulice. V daljavi zaokroža sceno visoko hribovje. Tokrat o tem glavnem mestu samo utrinek iz kabine avtodoma. Morda kdaj drugič tudi kaj več pobliže.
Pot nadaljujeva po ozki dolini med skalnatimi in peščenimi griči, ki se kmalu začne vzpenjati proti prelazu, kjer je na drugi strani že meja z Makedonijo.
Na vrhu prelaza je lep razgled na Ohridsko jezero.
Prečkava mejo in se peljeva do jezera.
Ker se bliža noč, poiščeva postajališče za avtodome, ki leži ob jezeru malo izven Ohrida.
Postajališče je lepo in ponuja vse, kar potrebujeva. Tudi cena je ugodna (15€). Vremenje tu lepo in tudi topleje je, zaenkrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar