2. marec 2020
Po zajtrku sva nadaljevala pot proti Barleti.
Vozila sva se cel dan. Ta del do Foggie in po njej je cesta precej zdelana, sicer široka in ravna, a vozišče precej zdelano. Bilo pa je občutno manj prometa in veliko odloženih smeti na vseh SOS mestih ob hitri cesti.
Pokrajina se je spremenila. Večinoma je griče zamenjala ravnina. Veliko je oljčnih nasadov. V bližini Pescare sva občudovala zasnežene vrhove Apeninov, gora, ki so se dvigala v ozadju, posebej najvišjega Gran sassa.
Na enem predelu je veliko vetrnih elektrarn, ki poskrbijo za samoskrbo z ekektriko :). Zvečer sva prispela v Barleto. Seveda, sva spet naletela na težavo. Postajališče, ki nama ga je ponudil internet ni obstajalo več. Znašla sva se v ozki ulici mesta in iskala drugo možnost. Ponoči je zadeva še veliko težja. Na srečo sta nama na pomoč priskočila prijazna domačina in omenila možnost parkiranja v mestu. Opozorila sta naju namreč, da ni prav varno parkirati kjerkoli. Vpisala sva potv zemljevid in GPS naju je iz trenutnega kraja vodil po centru mesta, ozkih ulicah, polnih parkiranih avtomobilov, in z neverjetno gostim prometom. Najin avtodom se je le s težavo varno prebijal med to množico vozil. Obupala sva in se raje odpeljala na obrobje mesta, kjer sva na črpalki v miru ugotovila, kako varneje priti do parkirisča Coloseo, ki je hkrati tudi uradno tudi postajališce za avtodome. Tokrat je bila pot bolj znosna in pričakalo naju je varovano plačljivo postajalisče, ki nudi tudi elektriko. Konec dober, vse dobro :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar