Grotte di Castellana, Polignano a mare

6.marec

Po nočnem dežju in vetru sva se zbudila v oblačno jutro in se odpravila proti jamam kraškega izvora, Grotte di Castellano. Ob poti so se na obe strani raztezali nasadi trte, oljk in sadnih dreves. Mandelji, marelice in češnje tudi že lepo cvetijo, saj je bilo do pred kratkim toplo vreme. 

Cesta je bila kar zdelana in izogibati sva se  morala večjim jamam. 

V tem času so skoraj vse turistične točke na tem območju sicer dosegljive, spremljajoče usluge, beri parkirišča, postajališča, kampi in večina restavracij, pa zaprtih. 

Do jame sva prišla ravno ob pravem času in se pridružila vodeni skupini iz Nemčije.

Že vhod v jamo je lep in impozanten.

https://www.grottedicastellana.it/

Jamo je predstavil svetu Franco Anelli, italjanski speleolog, ki je povezan tudi z našo postojnsko jamo.

Že prvi del jame je zanimiv, 60 metrov visok strop z oknom, kjer se je vdrl strop.

Jama je dolga nekaj vec kot 3000 metrov, za ogled pa je odprtih 1500 metrov. Bogata je z različnimi kapniki, ki so barvno in oblikovno bogati. Zanimiva je tudi pot po ozkih špranjastih hodnikih. Paziti moraš, da se z glavo ne zaletiš v skale. Jama se razširi v nekaj večjih dvoran z bogatimi kapniki. 

iz wikipedije

Na koncu poti je najlepša bela dvorana z belimi kapniki. 

iz wikipedije

Narava je ustvarila krasne prosojne zavese, pršutu podobne rezine, cvetlice, posebej lepi so 'nasadi' belega brokolija, trogrba kamela, stolp v Pisi in kupola.

Na stenah so vidni fosili rib in školjk, saj je bilo to področje včash pod morjem.

Slikanje v jami ni dovoljeno, zato le nekaj utrinkov iz vhoda v jamo. 

Na parkirišču, ki je bilo uradno zaprto, sva pripravila kosilo, kupila spominek 'trulli' minjatura lokalnih kamnitih okroglih kolib, ki so posejane po oljčnih nasadih in vinogradih.

Vec o trullih pa, ko obiščeva Alberobello.

Pot sva nadaljevala do rojstnega kraja Domenica Modugna, Polignano a mare.

Vreden ogleda. 

Centralna ulica v mestu je okrašena z Modugnovimi verzi iz pesmi 'Volare'. 

Mestece leži na pečinasti obali, ki je polna lukenj in razbrazdana. Hiše so tik nad morjem 20 metrov visoko. Pogled je res zelo slikovit. Spominjal me je malce na korziški Bonifacio.

Danes je bilo morje po nočni nevihti razburkano in zaradi vetra je bilo zelo mrzlo. Bilo je 6 ° C, občutek pa 3°C, je pisalo na telefonu, pa še res je bilo,  zame celo -3 ;). Vsi smo bili dobro oblečeni.

Hiše so pretežno eno do dvo nadstropne, bele in ulice tlakovane z belim kamnom.

Zanimiva je tudi  manjša plaža med pečinami.

Trg, kjer stoji Modugnov kip pa trenutno preurejajo, zato le posnetek od daleč. 

Kje bova prenočevala, pa je vsakodnevno manjse raziskovanje, a se nekako znajdeva, ker ni veliko turistov v tem času

.