Alghero

Dopoldne nadaljujeva pot proti jugu, vendar najprej skušava poiskati polnilnico LPG, ki jih ni prav veliko na Sardiniji. App, ki vsebuje podatke o njih, naju je peljal na napačen naslov nekje bolj v notranjost. A, ko sva v Googlu poiskala pravi naslov, je bila polnilnica zaprta, ker je nedelja.

Nadaljevala sva pot do mesta Alghero, kjer sva parkirala na velikem parkirišču ob morju in se najprej založila z vsem potrebnim v Eurospinu. Medtem je prenehalo rositi, zato sva se odpravila raziskat mesto.

Sprehodila sva se po promenadi ob privezu čolnov in se od tu odpravila do mestnega obzidja.

Alghero je mesto obdana z dolgim starodavnim obzidjem, ki se vije ob ovalnem zalivu. Na vrhu je slikovit okrogel obrambni stolp.

Z obzidja je prekrasen razgled na rt Capocacia v obliki spečega velikana, ki je simbol kraja.

Alghero je zgodovinsko, obzidano mesto, ki se je dvignilo iz morja in po morju dobilo tudi ime. 

Pravzaprav po neptunovi travi, ki jo napačno poimenujejo alge. Te se nakopičijo po plažah in obali po morskih nevihtah.

Zgodovinsko mestno jedro gleda na morje in predstavlja s svojo zgodovino, arhitekturo in slikovitimi stavbami in trgi pravi dragulj otoka.

Zanimuva je jezikovna posebnist kraja. 

Alghero so 1353 osvojili  Katalonsko-Aragonci in vanjo preselili mnogi ljudje iz Katalonije. Od takrat so v  karju ohranil jezik in tradicijo Iberskega polotoka, s katerim vzdržujejo stike.

V mestu na vsakem koraku trgovinice z nakitom ponujajo dragoceno koralo, po kateri kraj slovi. Tudi sama sem za spomin kupila manjšo koralno zapestnico.

Po stopnicah sva se povzpela na obzidje in se sprehodila po velikem delu lepe promenade. 

Tu so na obzidju razstavljeni primerki starih obrambnih katapultov in starih topov. Vzdolž obzidja se vrstijo hiše s gostinsko ponudbo. 

Nad stavbami so sceno bogatili cerkveni stolpi zgodovinskega značaja, ki so naju vabili, da si ogledava ataro mestno jedro.

Prijeten je sprehod po lepo tlakovanih ozkih ulicah v starem središču. 

Mnoge so okrašene na svojstven način. 

Obkrožajo jih stavbe v katalonskem stilu, osrednjo pozornost pa pričarajo katedrala z mogočnim zvonikom in cerkev Chiesa San Michele z lepo pisano kupolo iz ploščic. 

Utrip mesta je tudi v tem času živahen.  

Po ogledu nadaljujeva pot do najbližjega kraja, kjer bova lahko spraznila vodo in WC.

Voziva se po obalni cesti, ki je sprva zelo podobna Jadranski magistrali, kasneje, ko se začne vzpenjati po pobočjih nad morjem pa Korziki. 

Ves čas naju spremlja pogled na slikovite skale rta Capocaccia, ki je zelo dolgo lepo viden. 

Po nebu se podijo oblaki, ki slikovito razgibajo morsko sceno. 

Zanimivi so tudi skaln masivi pobičij, ki so mestoma podobni lepim skalnim formacijam. Premagujeva veliko daljših in krajših ovinkov navkreber in navzdol.  

Ustaviva se v kraju Bosa, kjer bova jutri servisirala najin mobilni domek.