Santa Teresa Gallura

Prespala sva v kampu kmečkega turizma malo izven kraja Santa Teresa Gallura. 

Kamp leži na gričku pod domaćijo. Obkrpžajo ganasadi oljk in pašniki, kjer se pasejo bele krave. Ob kampu je ograda z sivimi glasnimi oslički.

Zjutraj se odpraviva s skuterjem do bližnjega mesta. 

Santa Teresa Gallura je mesto v bližini najsevernejše točke Sardinije, ob ožini Bonifacio, v provinci Sassari.

Mesto stoji na razgibanem terenu nad morjem, zato se njegove ulice vzpenjajo in spuščajo. 

V mesto vodi glavna ulica navzgor proti glavnemu trgu, kjer stpji mestna cerkev. Prečno ležijo povečini enosmerne slikovite ulice.

Imava srečo, da sva tu rabno, ko praznujeko dan Sv. Terese, zaščitnice mesta. Te štiri dni potekajo praznovanja štirih svetnikov, zato je pred cerkvijo veliko domaćinov oblečenih v lokalnwme noše.

Ena izmed njih nama je celo pozirala za posnetek. 

Ulice, ki se počasi odevajo v praznično preobleko, so polne domačinov in turistov. Ti si zvedavo ogledujemo dogajanje. Prve stojnice s sladkarijami ze ponujajo lokalne dobrote, tiste s hrano, pa se šele pripravljajo.

Jutranji vrvež v mestnem zgodovinskem središču naju je vsrkal in uživala sva v potepanju po ulicah, kjer sva lahko občutila dnevni utrip domačinov.

Po kapljicah sva spoznavala, kje živijo ljudje Gallure, v katerih trgovinah nakupujejo kruh, oblačila, v kazerih kavarnicah srkajo jutranjo kavo in klepetajo s prijatelji in znanci.

Občutila sva utrip živahnega mestecav prijetnem toplem vetru, ki vleče z morja. 

Okoli naju se vrstijo stare obrtne trgovinice, ribarnice in nešteto restavravij in picerij.

 Od vse te ponudbe sva postala lačna, zato sva se pustila razvajati v restavraciji z lokalno ponudbo. Privoščila sva si porcijo sardin, saj sva vendar na Sardinii, in okusnih sardinskih njokov.

Sledil je obvezen ogled razvpite plaže Rena Biance, ki v zalivu zaokroža mesto z drobmim belim peskom. 

Plažo odlikujejo poseben bel pesek, ki je skoraj svetinja, saj ga v poletnem turističnem času varujejo kot zlato. 

 Za plažo veljajo posebni pogoji ob plačljivem vstopu ( izven sezone je vstop prost). Pri iztopu pa si morajo vsi splakniti noge, da ne bi slučajno odneyli kakšen drobec peska s seboj.

Več o tem najbolj zgovorno pove spodnja tabla ib plaži. Tudi sicer na Sardiniji ni dovoljeno odnašati peska. 

Rena Bianca skupaj z Reno Majore veljata za simboličnoi plaži Santa Teresa Gallura in sta priljubljeni mesti domačinov in turistov. 

Morsko dno se rahlo spušča proti bistrim, kristalno čistim vodam Sredozemlja in zaradi belega peska dobi smaragdno barvo, ki postaja oroti globinam temno modra. 

Povzpneva se po pobočju ob plaži proti skalnim formacijam. Ena izmed velikih skal je posebej slikovita in spominha figuri iz SCI-FI filma Predator.

Ob njej se vrstijo zanimive formacije skal, ki štrčijo iz morja. Spustiva se do obale, kjer teče urejena skalna potka nazaj do plaže. 

Prijetna umirjena scena, šumenje vakov, neverjetna barva morja in jasen pogled na Korziko so bogata bera najinega sprehoda 

Dodava le še dober machiato v restavraciji nad plažo in krog je zaključen. Prav gotovo je v jesenskem času doživetje bolj umirjen kot v visku sezone.

Ostane nama le še sprehod do najbolj znanega stolpa Longosardo, ki je največji stolp, ki so ga zgradili Španci na vsej Sardiniji. 

Stoji nad čudovito plažo Rena Bianc in nad globokim zalivom na drugi strani.Pred njim je kip ustanovitelja mesta.

Povzpela sem se po zunanjih stopnicah stolpa, ki je bil pred kratkim obnovljen, in uživala v dih jemajoči pokrajini.

Obhodila sva stolp in šla do ploščadi nad morjem, kjer kraljuje izjemno lepa stino oblikovana silhueta Marije, zazrte v ožino in otoke.

Za danes sva uspešno opravila vse načrtovano in se polna keasnih vtisov in dobre volje idpravila nazaj v kamp