Palau, Capo orso

Poslovila sva se od Arzachene in njenih zanimivosti in se odpravila naprej proti severu. Cesta je lepa, a kar ozka in vegetacija visi nad cestiščem, zato veje pogosto "pobožajo" avtodom.

Naslednji postanek in spanje načrtujeva na otoku Maddalena. Veselelim se zanimivosti na tem otočju, ki je proglašeno za nacionalni park. 

A kot vedno naju med potjo privabijo kakšne posebnosti. Tokrat je povezano z ustvarjalnostjo narave skozi miljone let.

Sardinija po podatkih ni del Apeninov, pač pa Evrope, zato so tu kamnine drugačne, granitne.

Postanek narediva pod rtom Cabo orso, kje se bama obeta ogled naravnega znamenitega skalnega medveda Roccia del Orso.

Ustaviva se na parkirišču, kjer plačava 3€ parkirnine in 3€ na osebo za vstopnino.

Na vrhu vrhu hriba, nedaleč od mesta Palau, stoji granitna gmota, ki spominja na ogromnega medveda. Imenujejo jo La Roccia dell'Orso (medvedja skala), ki so jo proglasili za maravni spomenik.

Nahaja se dobrih 120 metrov nad morjem in dominira nad celotnim granitnim rtom. Pravijo, da je Roccia orso ena najbolj panoramskih točk severne sardinske obale.

Z zanimanjem sva se povzpela po 500 metrov dolgi vzpenjajoči se poti. Na poti sva občudovala  trdnjave Capo d'Orso iz konca 19. stoletja. 

Na poti sva uživala osupljiv razgled na morje in okoliško pokrajino in zanimive formacoje v granitu. 

Z malo domišljije vidiš visoko na skali prašičji nos,.

Ob poti bogato umetelno nabrano zaveso.

Za ovinkom.te presenetijo klešče rakovice, pa rep morske deklice in še mnogo drugih figur.  Očarana sva od barv in oblik.

Pot se prijetno vije med skalnimi gmotami. 

Ko doseževa vrh, se pridruživa živahni skupini, ki skuša čimprej stopiti pod medvedov trebuh, kjer se odpira prekrasen pogled na mesto Palau in Maddalena in otočje.

Medved je v vsej svoji veličini v celti viden le z morja, ker je preogromen in stoji čisto na vrhu rta.

Skulptura medveda je rezultat delovanja geoloških pojavov v preteklosti in vpliva  vetra, dežja in morske vode, ki so iz skale odstranila najbolj krhke dele in jo oblikovala v obliko podobno medvedu. 

Stoji tam zgoraj, gleda morje in pravijo, da je celo mornarjem včasih nudil orjentacijo. 

Ta ogromna štirinožna žival ima neverjetno silhueto in rumenkasto rožnato barvo, značilno za lokalni granit.

Porabila sva veliko časa, da sva vsrkala vso to bogastvo narave in vtisnila fantasticne razglede v spomin in objektiv.

Napolnjena z lepotami na duhovno ravni sva potrebovala še nekaj organskega, zato sva šla na okusno kosilo v bližnjo restavracijo. 

Sledila je krajša vožnja s trajektom (78€ povratna karta) do pristanišča Maddalena in vožnja do kampa na obrobju mesta. 

Imela sva srečo, da sva dobila prostor, saj je kamp manjši, a prijeten. 

Po osvežilnem tuširanju sva skočila na kolo in odkolesarila v mesto. Morala sem nabaviti kratke hlače, ker so moje ostale doma, vreme pa je toplo. 

Mesto je prijeno obmorsko z zanimivimi ulicami in trgi. 

Kar nekaj lepih pisbetkov nama je uspelo, kljub pozbi uri.

Ujela pa sva tudi odsev večernega sonca nad mestom. 

V mraku sva se vrnila v kamp. Tu nameravava ostati nekaj dni in si s skuterjem in kolesi raziskati otočje.