Zjutraj sva se peljala proti zanimivemu svetilniku Capo Ferro, ki leži severno od Porto Cerve.
Parkirala sva na obrobju vasi in se po cesti odpravila peš do slabih dveh kilometrov oddaljenega svetilnika.
Ko hodiva v bližini obale vsakič sproti ugotavljava, da so v Italiji obalo sprivatizirali in je dostop do nje mogoč le v bolj neobljudenih krajih. Še sreča, da smo pri nas pravočasno ustavili te težnje.
To je eden lepših svetilnikov na Sardiniji, je sestavljen iz belega cilindričnega stolpa na približno 50 metrih nadmorske višine.
Nadaljevala sva po makadamski poti do starega svetilnika, ki stoji spodaj na skalnati čeri v morju.
Okolica svetilnika je zelo slikovita, saj ga obdajajo skalnate čeri, globoki zalivčki modrozelenega morja.
Po visokih stopnicah v skali sva se spustila do svetilnika in se za trenutek odpočila ob pogledu na dva ribiča, ki sta vztrajno metala trnek v vodo.
Pogled na bele jadrnice v daljavi in sosednji otok, kjer tudi stoji svetilnik, je enkraten. Morje je bilo danes mirno kot ogledalo, voda kristalno čista.
Temne pečine razbrazdane od neštetih pljuskov morja predstavljajo trden objem zalivčkom.
Bojan je obiskal še opuščeno stavbo na bližnjem klifu, jaz pa sem se vrnila k avtodomu, saj mi je bilo zelo toplo.
Skuhala sem zelenjavno juho in pripravila zloženko z odličnim sirom, pršutom in jelenjo salamo v tortiljam podobnih žepkih. Yammi, dobro. Dopolnila pa sem še s solato z rdečo peso, fižolom in korenčkom.
Po kosilu sva se peljala do kraja Arzachena, kjer sta naju čakali dve zanimivosti.
Ko sva dobila parkirni prostor, sva se peš odpravila do prve. Že med vožnjo sem opazovala zanimive formacije skal v okolici, ki jih je erozija oblikovala v neverjetne oblike.
Vremenske razmere v tem delu otoka so močno načele granitne skale.
Celotno območje, ki obkroža mesto Arzachena, je sestavljeno iz granitne kamnine, kjer so vidni vplivi erozije.
V tem posebnem primeru je meteorska sprememba povzročila nastanek velike skale v obliki gobe, skupaj s steblom in klobukom,ki je v pradavnini služilo kot zavetje.
Velikanka goba je vidna daleč stran po ulici.
Geološko najdišče "Il Fungo di Arzachena" je simbol identitete Arzachene.
S stopnicami in nekaterimi eroziranimi manjšimi skalami je urejen dostop do te atrakcije.
Arheološka izkopavanja, opravljena pred približno petdesetimi leti, so odkrila, da ima najdišče neolitski izvor. ko so ga uporabljali kot zavetje.
Čakalo naju je še druga zanimivost. Po sprehodu po uličicah mesta sva jo opazila na koncu ulice, ki se je dvigala v breg.
Veliko, impozantno stopnišče do cerkvice. Posebnost teh stopnic je njihova izvirna preobleka, ki jo spreminjajo glede na letni čas. Tokratna tema je bila "essence di Gallura", ki predstavljajo lokalno sadje.
Vračala sva se po ulici, kjer so bile na stavbah razstavljene slike z zgodovinsko tematiko tega kraja ( Giuseppe Garibaldi, prazgodovinski ljudje, nuraghi...)
Zanimiv in poučen dan je spet za nama, še obvezen spominski posnetek in odhod v avtodom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar