Danes je bilo obetavno sonce in malo vetra, zato sva se že zgodaj zjutraj odpravila na "teren" s skuterjem. Od včeraj nas je čakal še ogled trdnjave, muzeja Garibaldi.
Bojan na klopi z Garibaldijem v Madaleni.
Muzej je na otoku Caprera v trdnjavi na hribu, ki je dobro viden iz Maddalene.
Do muzeja vodi lepa tlakovana krožna pot. Začela sva jo iz vzhodne, daljše smeri, ki ponuja čudovite razglede na otočje. Tu so pobočja poraščena z makijo, po kateri so posejane lepo oblikovane kamnite gmote zanimivih oblik.
Skalna figura, podobna pasavcu...
Na vseh vrhovih so vidni ostanki vojaških utrdb in opazovalnic. Celoten otok s svojimi utrdbami priča o dolgoletnih bojev za ozemlja.
Muzej ima čudovito lokacijo, s pogledom na otoke in ožine med njimi. Vstopnina je 6 € na osebo.
Najprej se sprehodiva ob robu obzidja in ob obrambnih točkah, kjer so včasih stali ogromni topovi.
Številni prostori, kjer so nekoč hranili strelivo, so skozi čas spremenjeni v ilustrativne prikaze gradnje, uporabe in razvoja vojaških utrdb.
Ogled sva zaključila na dvorišču, kjer se v 5 stavbah odvija bogata predstavitev Garibaldijevega življenja in dela.
Video na začetku predstavlja bogat časovni trak od rojstva do smrti tega neverjetnega človeka.
Nekako neverjetno se zdi, koliko je prepotoval, kje se je vse boril, kaj je dosegel v svojem večnem boju za demokracijo in za zatirane. Bil je večni revolucionar.
Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, ki se nahaja v nekdanji trdnjavi Forte Arbuticci, ponuja vpogled v življenje in delo v razstavnih blokih v okolju, kjer je Garibaldi živel in delal. Razstava ponazarja dejanja in dogodke Junaka dveh svetov s sofisticirano multimedijsko popestritvijo.
Res zanimiv in poučen zgodovinski ogled spomenika velikemu junaku in vizionarju, ki se je boril za pravičnost in mir, čeprav z vojsko in bojevanjem.
Vrila sva se v kamp, pripravila kosilo in popoldne spet zajahala Hondo. Tokrat si želiva ogledati zaliv, ki sva ga opazovala 8s trdnjave.
Na zemljevidu ugotoviva, da se imenuje La testa del polpo in leži vzhodno od mesta. Malo sva se iskala, saj kot ponavadi tu prometne table niso najbolj prijazne do turistov.
No, našla sva pot, ki se je kmalu spremenila v makadamsko s kamni posuto, z ostanki asfalta pot, neprijetna vožnja tudi za skuter. Srečali smo veliko obiskovalcev, ki so se očitno že vračali z ogleda.
Najprej smo si ogledali majhno marino in zaliv, kmalu pa sva opazila večji zaliv s čudovitim svetlo modrim morjem. Zgleda, da je dno prekrito z belim peskom ali kamenjem, od tod tudi čudovita barva vode.
Že od daleč smo opazili zanimive velike kamnite figure, ki jih je skozi čas oblikovala narava.
Ko sva se približala zadnjim dvema zalivoma, sva obstala brez besed in odprtih ust. Česa tako lepega in čarobnega ne doživiš pogosto.
Počutilima sva se kot v pravljičnem svetu velikanov. Morje, neverjetne oblike ogromnih bakrenih figur, raztresenih po plitvini zaliva.
Veliko je ogromnih skal, ki bodo čez leta spominjale na gobe, kar nekaj figur pa spominja na oklepe ali robote iz vesolja.
Čutila sem nekakšno povezanost s tem svetom skal, podobno kot se mi je zgodilo v Meteori v Grčiji in na obali Algarve na Portugalskem. Vem, da bi si še vedno želela obiskati vse te kraje v prihodnosti, zagotovo!!!
Ko je sonce zašlo, smo se le usedli na skuter in se polni čudovitih vtisov in pozitivne energije vrnili v kamp.
Koliko lepote se skriva na tem zaščitenem otočju. Ampak zanimivo. Večina jih ni posebej izpostavljenih, raziskati jih morate, da odkrijete in uživate v tej divji naravni lepoti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar