Četrtek, 25.6.2009
Danes je v Soveniji praznik, midva pa nadaljujeva svoje potepanje. Pred odhodom preberem e-pošto, uredim slikovno gradivo in objavim blog. V lepem sončnem vremenu se odpraviva proti Trondheimu. Pokrajina v tem delu je povsem drugačna. Veliko več je ravnine, ob cesti so pretežno kmetije, polja in na travnikih se pasejo krave, konji, ovce, večjih naselij pa nisva videla. Je pa še vedno zelo vodnata, saj se cesta vije ali ob morskih zalivih, reki ali pa ob jezerih. Veliko je tudi gozdov na obronkih bližnjih hribov in gora. Je pa že viden občuten vpliv človeka in industrije.
Zdi se mi skoraj nemogoče, da nama je bilo še pred par dnevi zelo mraz in sva morala avtodom ogrevati, sedaj pa sva po dveh tednih spet vključila klimo. Videla sva celo, da se ljudje kopajo v jezeru, voda je tudi za naše pojme dovolj topla za kopanje. Tu sva imela postanek za kosilo. Na poti v Trondheim sva tudi prvič plačala cestnino in nato še nekajkrat. Ob 19.00 uri sva prispela v Trondheimm, mesto s 137.000 prebivalci, tretje največje norveško mesto, ki leži na polotoku. Značilna zanj je mila klima in bogata vegetacija. Kralj Olav ga je ustanovil in po njegovi smrti je hitro raslo, saj so vanj romali, da bi se poklonili kraljevemu grobu. Sprva se je imenoval Nidaros. Nekaj časa je bil tudi glavno mesto.
Sprehodila sva se do katedrale, zgrajene iz modro sivega kamna in v njej so pokopani norveški kralji. Katedralo obdaja vrt z štelinimi grobovi pomembnežev. Na žalost je bila zaprta, zato sva odpravila do bližnje mestne hiše in trga pred njo, ki je bil poln stojnic, ljudi in prazničnega vzdušja. Na sredi trga stoji visok steber s kipom sv.kralja Olava. V bližini trga je počitniška kraljeva rezidenca, ki pa so jo ravno prenavljali. Sprehodila sva se po predelu mesta, ki je namenjen le pešcem, se vrnila do parka, kjer je bil parkiran najin avtodom. Od tu sva se po deveti uri zvečer odpravila naprej in prespala v nekaj kilometrov oddaljenem kampu.
Danes je v Soveniji praznik, midva pa nadaljujeva svoje potepanje. Pred odhodom preberem e-pošto, uredim slikovno gradivo in objavim blog. V lepem sončnem vremenu se odpraviva proti Trondheimu. Pokrajina v tem delu je povsem drugačna. Veliko več je ravnine, ob cesti so pretežno kmetije, polja in na travnikih se pasejo krave, konji, ovce, večjih naselij pa nisva videla. Je pa še vedno zelo vodnata, saj se cesta vije ali ob morskih zalivih, reki ali pa ob jezerih. Veliko je tudi gozdov na obronkih bližnjih hribov in gora. Je pa že viden občuten vpliv človeka in industrije.
Zdi se mi skoraj nemogoče, da nama je bilo še pred par dnevi zelo mraz in sva morala avtodom ogrevati, sedaj pa sva po dveh tednih spet vključila klimo. Videla sva celo, da se ljudje kopajo v jezeru, voda je tudi za naše pojme dovolj topla za kopanje. Tu sva imela postanek za kosilo. Na poti v Trondheim sva tudi prvič plačala cestnino in nato še nekajkrat. Ob 19.00 uri sva prispela v Trondheimm, mesto s 137.000 prebivalci, tretje največje norveško mesto, ki leži na polotoku. Značilna zanj je mila klima in bogata vegetacija. Kralj Olav ga je ustanovil in po njegovi smrti je hitro raslo, saj so vanj romali, da bi se poklonili kraljevemu grobu. Sprva se je imenoval Nidaros. Nekaj časa je bil tudi glavno mesto.
Sprehodila sva se do katedrale, zgrajene iz modro sivega kamna in v njej so pokopani norveški kralji. Katedralo obdaja vrt z štelinimi grobovi pomembnežev. Na žalost je bila zaprta, zato sva odpravila do bližnje mestne hiše in trga pred njo, ki je bil poln stojnic, ljudi in prazničnega vzdušja. Na sredi trga stoji visok steber s kipom sv.kralja Olava. V bližini trga je počitniška kraljeva rezidenca, ki pa so jo ravno prenavljali. Sprehodila sva se po predelu mesta, ki je namenjen le pešcem, se vrnila do parka, kjer je bil parkiran najin avtodom. Od tu sva se po deveti uri zvečer odpravila naprej in prespala v nekaj kilometrov oddaljenem kampu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar