Petek, 26.6.2009
Tokrat sva se na pot odpravila bolj zgodaj. Šla sva proti Kristjansundu od koder sva za prečkanje fjordov šla skozi dva podmorska predora pod fjordi in se trikrat peljala s trajekti. Na srečo nama ni bilo potrebno čakati več kot nekaj minut. Cene trajektov se gibljejo od 80 do 110 NOK (9-12 eurov). V tem delu Norveške plačaš cestine ob vseh upadnicah v večja mesta (Trontheim – plačala 2 cestnini za vstop v mesto in dve za izstop!!!! za avto 17 NOK), pred Kristjansundom sva za trenutek zamudila pravi odcep in skoraj plačala za par metrov dvojno še višjo ceno.
Ta predel sva izbrala zaradi mnogih zanimivosti. Ena izmed njih je Atlantik road, ki na slikovit način v loku povezuje majhne otoke z 12 nizkimi nad morjem se vzpenjajočimi mostovi s pogledom na mnoge bližnje čeri in otočke. Tu je v času, ko še ni bilo radarjev in sonerjev, ob slabem vremenu na čereh končalo veliko ladij. Danes je to ena najlepših in množično obiskanih cest z in prav gotovo si to tudi zasluži. Od tu dalje se začenjajo zanimivi fjordi obdani s skalnatimi grebeni različnih nevsakdanjih oblik, vsak posebej vreden pogleda. Za vsakim ovinkom te pričaka pogled na lepo ledeniško oblikovano dolino obdano z v nebo štrlečimi skalnatimi grebeni.
Za mestom Molde sva skozi podmorski predor prišla nazaj na celino in pot nadaljevala proti dolini Trollstigen, domovanje trolov, ki so pogosta maskota lokalov. Tu naju je čakala strma serpentinasta pot, vklesana v skoraj navpično steno, s prekrasnim pogledom na dolino in na ogromen slap, ki pada z višine in prekriža pot tudi serpentinam. Norveško bi lahko imenovali deželo tisočerih slapov, saj iz vsake strme, s snegom prekrite gore, pada v dolino več večjih ali manjših slapov. Dih jemajoče doživetje.
Ko sva prispela na vrh sedla se je pred nama odprla kamnita planota podobna kakšni visoki himaljaski planoti, obdana z gorami pokritimi s snegom, polna žuborečih večjih ali manjših potočkov in slapov. Na koncu planote se pot spet strmo spusti v eden najbolj znanih fjordov Norveške, Geiranger. Ustavila sva se na lepi razgledni točki in s kamero in digitalcem ovekovečila te vtise. V dolini je kar nekaj kampov, izbrala sva tistega v centru, v bližini pomola, od koder so organizirani vodeni ogledi fjorda z ladjo in se utrujena od poti in lepih vtisov spravila spat.
Tokrat sva se na pot odpravila bolj zgodaj. Šla sva proti Kristjansundu od koder sva za prečkanje fjordov šla skozi dva podmorska predora pod fjordi in se trikrat peljala s trajekti. Na srečo nama ni bilo potrebno čakati več kot nekaj minut. Cene trajektov se gibljejo od 80 do 110 NOK (9-12 eurov). V tem delu Norveške plačaš cestine ob vseh upadnicah v večja mesta (Trontheim – plačala 2 cestnini za vstop v mesto in dve za izstop!!!! za avto 17 NOK), pred Kristjansundom sva za trenutek zamudila pravi odcep in skoraj plačala za par metrov dvojno še višjo ceno.
Ta predel sva izbrala zaradi mnogih zanimivosti. Ena izmed njih je Atlantik road, ki na slikovit način v loku povezuje majhne otoke z 12 nizkimi nad morjem se vzpenjajočimi mostovi s pogledom na mnoge bližnje čeri in otočke. Tu je v času, ko še ni bilo radarjev in sonerjev, ob slabem vremenu na čereh končalo veliko ladij. Danes je to ena najlepših in množično obiskanih cest z in prav gotovo si to tudi zasluži. Od tu dalje se začenjajo zanimivi fjordi obdani s skalnatimi grebeni različnih nevsakdanjih oblik, vsak posebej vreden pogleda. Za vsakim ovinkom te pričaka pogled na lepo ledeniško oblikovano dolino obdano z v nebo štrlečimi skalnatimi grebeni.
Za mestom Molde sva skozi podmorski predor prišla nazaj na celino in pot nadaljevala proti dolini Trollstigen, domovanje trolov, ki so pogosta maskota lokalov. Tu naju je čakala strma serpentinasta pot, vklesana v skoraj navpično steno, s prekrasnim pogledom na dolino in na ogromen slap, ki pada z višine in prekriža pot tudi serpentinam. Norveško bi lahko imenovali deželo tisočerih slapov, saj iz vsake strme, s snegom prekrite gore, pada v dolino več večjih ali manjših slapov. Dih jemajoče doživetje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar