Včeraj zvečer sva se po 21. uri odpravila na bližnjo obalo, saj se je po kratkem nalivu nebo začelo jasniti in obetal se je lep sončni zahod.
Sprehod po Vestkysten's Strandsti št. 2 na Slettestrandu je bil čudovit. Po pesku so položili 140 metrov dolgo mrežasto stezo, ki poteka od parkirišča pri Havbådehusetu skoraj do valov.
Strandstien je bil odprt 10. avgusta 2000. Na vhodu na plažo stojijo hiške in ogromen morski rak, ki vabi mnoge obiskovalce, da naredijo selfi.
Malo naprej se odpre pravljičen pogled na široko peščeno plažo, ki nudi zavetje nekaj slikovitim čolnom, zasidranim v pesku Čeprav na suhem zgledajo, kot da plovejo v daljavo.
Morje je ob obali plitko, zato morajo čolne z zajlami potegniti na kopno do naslednje plovbe.
Na koncu poti valovi severnega morja premetavajo pesek in majhne pisane kamenčke vseh oblik.
Jaz poimenujem to obalo, obala srčkov, saj med njimi najdem mnoge kamenčkov v obliki srčka.
Kar nekaj jih vzamem za spomin.
Vrhunec scene na plaži pa je čarobno sonce, ki se leno odpravlja spat ob bučanju valov in zbuja romantične občutke neizmernega miru.
Sončni zahodi me vedno znova prevzamejo.
Pred odhodom zjutraj se še enkrat sprehodiva do obale.
Svetloba ni ista kot zvečer, a čarobnost scene ostaja. Ogledava si mobilno savno, ki ddoatno bogati ponudbo na plaži :).
Kar nekaj pripomočkiv in debele zajle potrebujejo za vleko čolnov na obalo.
Pretežno oblačno je in piha rahel veter. Zdi se mi da sva sredi ničesar in vendar v srčiki lepega in mirnega sveta.
Polna prijetnih morskih vtisov nadaljujeva pot proti Mandø.
Ni komentarjev:
Objavite komentar