Råbjerg Mile

Jutranje sonce je svetlo obarvalo peščene klife ob zalivu, morje je mirno lizalo obalo, v njem pa sem opazila tjulna.

Dopoldne se posloviva od pečin in nadaljujeva potovanje proti 280 km oddaljenemu Skagenu. Voziva se po ravni s polji posejani pokrajini. Krompir, koruza in žitarice prevladujejo na obsežnih njivah. 

Pozno popoldne se ustaviva v znamenitem Råbjerg Mile, kjer bova tudi prespala.

Råbjerg Mile, je premikajoča se obalna sipina med Skagenom in Frederikshavnom na Danskem. Je največja premikajoča se sipina v severni Evropi s površino okoli 2 km², 40 m nad morsko gladino. 

Leži na ozkem polotoku med Atlantskim oceanom od koder se pomika z vetrom proti obali ob Baltskem morju.

Vsako leto se sipina premakne za približno 15 metrov proti severovzhodu, bližje Grenenu, vrhu Danske. kamor naj bi prispela, kot predvidevajo, v 100 letih. 

Že s ceste se lepo vidi sirok peščen grič svetlorumenega peska. Parkirava in se skupaj s številnimi drugimi peš odpraviva proti sipini. 

Kmalu nas pričaka prelep pogled na to obsežno sipino. Sezujeva se, saj je hoja po tem drobnem sipastem pesku prijetna za stopala, a man lahka za hojo. Ugreza se in plazi med prsti.

 Tu pa tam so sipine poraščene z istro travo in divjo vrtnico. V bližini pa lepi cveti vresje. 

Celotno območje v bližini Skagena je prizadelo selitev peska, saj je uničila obdelovalno zemljo. Prebivalci so boj s peskom zgubili in se preselili, celo cerkev je poniknila v pesku. Le zvonik še moli iz njega. 

Tu sva tokrat že drugič, a nič manj navdušena nad to naravno posebnostjo.

 Pozpneva se na  grbino sipine, se razgledava proti ocranu in Baltiku, kjer lahkov daljavi vidiva vrsto tovornih ladij na poti v Atlantik. 

Zanimivo se je spušcati po hribčku navzdol, ko se noge pogrezajo globoko v pesek, težko pa se je vzpenjati, saj noge les težavo najdejo oporo v izmuzljuvem pesku. 

Obetal se je dež, a na srečo so se temni oblaki pomaknili proti severu. 

Jutri nameravava še enkrat gaziti po sipini