Do najzahodnejše točke Danske

Ponoči je dezevalo, a popoldne so ze napovedovali izboljšanje vremena. 

Po zajtrku nadaljujeva potovanje proti najzahodnejši točki Danske. Zahodna obala je pretežno ravninska, menjajo se gozd in obdelane površine s krompirjem ali žitaricami. 

Izbrala sva cesto v bližini obale, ki je obdana s poraslimi hribčki sipin. Na sipinah so vidni posebni stolpi različnih oblik, namenjeni orjentaciji ribičem. 

Peljeva se mimo mesta Søndervig, kjer sva pred dvemi leti obiskala zanimivo razstavo skulptur iz peska. Vredno ogleda.

Na poti sva se za kratek čas ustavila v mestecu Hvide Sande (prevod: Beli pesek). 

To je majhno mesto sredi sipin Holmsland zgrajeno okoli umetnega kanala, ki povezuje fjord Ringkøbing s Severnim morjem. 

Čez kanal teče most z zapornicami, kjer uravnavajo nivo in slanost morja. Tu baje gojijo losose. 

Šla sva do centra s turisticnimi hiškami, se po stopnicah vzpela na razgledno točko s signalnim jamborjem Troldbjerg , ki opzarja ribiče o stanju vode.  

Od tu naju je pregnal nenaden dež. Na severu dežuje prav na poseben način. Mi bi temu rekli da prši, a z vetrom te tudi droben dež hitro zmoči.

V bližini je po TV kriminalni seriji znan svetilnik, a midva sva se zaradi dežja premaknila do bližnjega zaliva. 

Skoraj se je že zvedrilo, saj tu se vreme menja zelo hitro. Vetrovi z morja pripodijo oblake, ti spustijo odvečne kaplje in nebo je spet ćisto. 

Ostal pa je močan veter, ki je razburkal morje do te mere, da so se oblikovali precej visoki valovi. 

Zaliv je dolga ovalna peščena plaža z posebej zanimivim pomolom ali bolje valobranom.

Še nikoli nisem doživela tako zelo razburkanega morja, ki je privabilo mnoge surfarje in kajtarje, da se predajo vetru in valovom. 

Sprehodila sva se po pomolu, kjer so se valovi lomili in penili ob skalah, ki ga obdajajo. 

Kar nekajkrat nas je pošteno poškropilo, tako da smo bili slani ne da bi zaplavali. 

Prizor v zalivu je bil nadvse mogočen, saj so zvoki vetra in bučnih valov ustvarjali posebno atmosfero.

Naredila sem kar nekaj fotografij in video posnetkov mogočne moči morja. 

Od tod dalje se voziva v bližini obale in občudujeva slikovito in razgibano pokrajino sipinastih gričkov, poraslih s travo in grmičevjem. 

Med grički se skrivajo manjša naselja s slamo kritih hiš. Ob cesti je nova kolesarska steza, ki teče ob s cvetočim vresjem pokriti pokrajini.

Voziva se skozi turistično oblegano mesto Oxby in se ustaviva na precej zasedenem parkirišču blizu svetilnika.

Pihal je močan veter, ki je kar oteževal hojo in fotografiranje. Najprej sva se povzpela  na gric in velik bunker, ki z višine slabih 50 m gleda na zelo dolgo peščeno obalo. 

Odšla dva tudi do visokega svetilnika in na plošči, ki predstavlja najzahodnejšo točko, naredila sebek. 

Tu bova najverjetneje prespala in se, če bo veter vsaj malo ponehal, spustila do obale, kjer pravijo, lahko najdeva, kakšen primerek jantarja ;).