Skagen in Grenen

Danes sva se odpravila skozi mesto Skagen do svetilnika in naprej do Grenena, dolgega peščena jezika, oziroma rt Jutland, ki leži severno od mesta Skagen

Skagen je pristaniško turistično mesto na severnem koncu danskega polotoka Jutland, ki privablja veliko število turistov od vsepovsod.

Značilnot mesta Skagen so pretežno nizke stavbe s slikovitimi portalu, pritlične ali enonadstropne hiše, dolge ulice, ki so v centru mesta zaprte za promet in polne trgovinic in restavracij.

 Značilni barvi stavb sta oker in bela.

 Zanimiva so pročelja in strehe, okrašene z belimi vzorci na robovih. Všeč mi je mesto s to svojstveno podobo.

Pogled na mesto od daleč odkriva koničaste opečne strehe in bele robove.

 Peljeva se po kolesarski stezi do pristanišča in do dolge peščene plaže. 

V bližini na peščenem gričku stoji zanimiv lesen stolp z visečo lučjo. Morje je na tem predelu lahko nevarno za ladje, saj tam leži podvodni greben, kjer je v preteklosti nasedlo veliko ladij. 

Prav zaradi tega so 1627 tam postavili leseno dvigljivo luč, kot mu v prevofu pravijo Danci. 

Dvigljiva luč je delovala tako, da so posodo, ki visi spustili na tla, jo napolnili z vnetljivim materialom in prižgali. Nato so jo dvignili, da je bila vidna daleč na morje.

Današnji leseni svetilnik je replika statega in vsako leto ob kresnem poletju zopet zaživi v svoji vlogi. 

Viseča luč je bila prva te vrste, postavljena na Danskem. Kasneje so ga uporabljali še marsikje drugje, pišejo informacijske table. Zanimivo, da na Danskem in Švedskem opremljajo zanimive točke z tablami, kjer pojasnjujejo zanim8vist s sliko in besedo, tudi v angleščini.

Ravna kolesarska pot naju pelje do 46 m visokega svetilnika (kar 210 stopnic vodi do njegovega vrha). Imenujejo ga Sivi svetilnik. Njegova luč je vidna 37 km daleč. 

Zamenjal je stari Beli svetilnik, ki stoji v bližini in je danes namenjen doživljanju velikega števila različnih ptic v tem okolju, saj je Grenen pomemben kraj za ptice selivke v severni Evropi.

Od tu je le še nekaj malega do centra Grenena, kjer so parkirišče, restavracija in manjše trgovinice.

Parkirava kolesi med številnimi drugimi in z veseljem obujava spomine na obisk pred dvema ieti, lloma, ravno ob t.em času. 

Veseliva se ponovnega doživetja na tem posebnem kraju, kjer se na konici rta srečata Severno morje in Baltik.

Sprehodiva se do griča, kjer lahko stojiva na vrhu bunkerja in uživava v pogledu na slikovite majhne ovalne plaže in številne bunkerje, ki so jih postavili Nemci v drugi svetovni vojni.

Obhodiva spodnji bunker in se ustaviva na obali. 

Neverjeten je pogled na peščeni jezik pred nama in množico 'romarjev', ki brodi po nizki vodi na obali proti konici rta. Neverjetmo koliko ljudi se odloči obiskati rt. 

Na pesku je ležal tjulenj, ki ga ljudje nič ne motijo. Mislim, da so zelo redovedne živalice, kar sva doživela tudi na norveških obalah.

Odločiva se odložiti obusk 1,5 km  oddaljene točke rta na jutri. Vrneva se v Skagen in se zlijeva z množico obiskovalcev, ki se sprehajajo po ljubkih ulicah.

Odpeljala sva se tudi do pristanišča, ki z vonjavami  v zraku vabi lačne v ribje restavracije. Te so v nizu tipskih hišic rdeče in bele barve s trikotnimi strehami.

Le še posladkava se s sladoledom in zaključiva današnje potepanje.