Do otoka Mandø

Prespala sva nekje na samem v družbi dveh avtpdomov, saj parkirišče ob svetilniku ne dovoljuje nočitve ali kampiranja.

Zjutraj sva se vrnila do najzahodnejše točke, da se sprehodiva še po dolgi obali ob oceanu. 

Močan veter je vrtinčil in nosil pesek na vse strani. Tudi hoja po peščeni obali proti vetru je bila izziv, še posebej zame, ker se mi v vetru solzijo oči.

Pravijo, da na tej obali po nevihti ali vetru morje prinaša koščke jantarja, zato smo vsi obiskovalci predvsem zrli na tla in iskali srečo. 

Nabrala sem nekaj kamenčkov, ki spominjajo na jantar, sicer pa je važen namen ne le toliko rezultat ;).

Morje je valovalo in ustvarjalo zanimive bele čipke na temni površini. Tudi ptice so uživale v vetru in pršenju mirja in dodatno krasile sceno.

Po dobro uro dolgem sprehodu sva se vrnila v avtodom in nadaljevala pot proti novi naravni posebnosti, otoku Mandø. Mali otok se poveže s celino, ko nastane oseka.  Dostop do njega je časovno omejen. 

Med vožnjo ob cest opaziva zanimive oznake, ki opozarjajo na območje, ki pripada vojski. Če je rdeč krog dvignjen, poteka na območju streljanje in je dostop strogo prepovedan.

Na poti se ustaviva v okolici Esberga. Na Sædding Strandu severno od Esbjerga stojijo beli kipi z imenom Mož ob morju.

Skulptura prikazuje štiri bele može v vrsti, ki gledajo na morje, zelo podobni so monolitom Velikonočnega otoka. Moja malenkist stoji v sredini :)).

Figura štrlih belih mož zravnano sedi 9 metrov v zrak. Vdni so do 10 kilometrov daleč na morje. Simbolizirajo srečanje čistega človeka z naravo.

So zanimiva in dobro obiskana atrakcija. Tu se ustvari nešteto posnetkov. Sprehod po obali je nyjina obvezna procedura. 

V okolici so številne tovarne in poslovne zgradbe. Med drugim tu izdelujejo vetrnice za veterne elektrarne. Neverjetno, kako veliki, in dolgi so kraki veternic, ko ležijo v skladovnici pri tovarni. 

Od tu imava le še nekaj kilometrov do parkirišča v bližini otoka Mandø.

            Za nono iz bližnje narave

Danes naša nona praznuje, zato se z zbrano družbo pri njej doma dobimo na Viber videu in ji zaželiva še mnogih zdravih in energičnih let. 

Vse najboljše deaga nona tudi od naju, čeprav le na daljavo.

Peš sva šla do obale, kjer je visok lesen steber, na katerem so označene višine morja v določenem letu. 

Jutri se, upam, odpraviva na otok, kako, pa še ne veva