Različne raziskave o poteku izobraževanja na daljavo v času Covid19 ugotavljajo, koliko časa je primerno načrtovati
za učenje od doma. Nekateri pravijo, da učenci, ne
glede na stopnjo, ne bi smeli na dan porabiti več kot 90 minut za šolske aktivnosti.
Neprimerno je organizirati delo na daljavo po vzoru urnika običajnega
šolskega dneva v fizični učilnici. To bi bil vsekakor prenaporen urnik za učence in
za starše, ki jim pomagajo. Nenazadnje pa ne pozabimo na učitelja, ki mora vsa
gradiva za delo na daljavo pripraviti, prilagoditi, objaviti, še posebej pa spremljati
delo in napredovanje učencev in se sprotno odzivati s povratnimi informacijami na
opravljeno delo. Če ne načrtujemo smiselno, bo težava za vse sodelujoče. Učni
čas mora biti primeren starostni stopnji učencev.
Potrebno je sprejeti smernice o oblikovanju šolskega dne na daljavo in to
na nacionalni ravni in prilagojeno nato na posameznih šolah. Spletno učenje
podpira obvladovanje učne vsebine, ne glede na čas prebit pred ekrani
računalnika.
Upoštevati moramo, da je obdobje pozornosti krajše za mlajše učence v
primerjavi z njihovimi starejšimi vrstniki. Slednji potrebujejo tudi manj
starševske vloge za dokončanje nalog.
V določenih okoljih po svetu (npr. v ZDA) svetujejo šolam, da mlajšim učencem
dodelijo največ 90 minut dela na dan, medtem ko lahko srednješolci porabijo do
45 minut za vsak predmet skupaj 4,5 ure. Drugi spet preprosto zahtevajo
"smiselno in produktivno učenje", ki traja približno polovico dolžine
običajnega šolskega dne.
Pomembno je dejstvo, da je v tradicionalnih učilnicah čas stalnica, medtem ko je učenje
spremenljivka. V spletnih učilnicah pa je obratno, čas je spremenljivka, medtem ko je učenje stalnica.
Snovna priprava za poučevanje na daljavo je
eden prvih korakov. Učitelj najprej pregleda vso učno snov, določi bistvene
elemente in izloči vse ne nujne vsebine. Nato razdeli vsebine in standarde v
obvladljive sklope, ki jih časovno opredeli za delo na daljavo.
Izdelava digitalnih gradiv naj nastaja postopoma in vsaj
za teden dni naprej. Pri tem je pomembna odločitev, katera orodja in okolja
bomo uporabili za izdelavo in objavo in deljenje gradiv z učenci. Tu je
bistvenega pomena timsko delo v aktivih in sodelovanje IT skupine na šoli, ki
pomaga, svetuje in rešuje morebitne težave. Najpomembneje pa je, da učitelj
uporablja tista orodja, ki so mu blizu in jih zna uporabljati. Seveda pa je
nujno načrtovati tudi ustrezna stalna usposabljanja za te namene, saj bodo le
tako lahko sledili novostim in trendom sodobnega izobraževanja in jih vključevali
v pouk.
Osebni stik z učenci je pomemben, zato je potrebno skrbno vsebinsko in
časovno načrtovati tudi neposredna srečanja na videokonferencah, ki poskrbijo
za osebni stik in socialno interakcijo učitelja z učenci. Za srečanja uporabimo
orodja, ki so varna, enostavna in jih učenci poznajo, najbolje pa taka, ki
omogočajo dostop s povezavo, ki se jo posreduje učencem. Za mlajše učence je pomembno, da vsako jutro vidijo
svojega učitelja na kratkem video
srečanju. Učitelj ustvari prijazen stik, jih motivira in napove aktivnosti za
ta dan. Učence tudi spodbudi, da izpostavijo morebitna vprašanja o preteklem
dnevu in aktivnostih.
Pri starejših učencih pa je morda primerno, da se pri
vsakem predmetu enkrat na teden srečajo na videokonferenci.
How-long-should-a-remote-school-day
What we learned about distance education during Covid-19?
Ni komentarjev:
Objavite komentar