Dopoldne sva se odpravila z avtobusom, ki se ustavlja pred kampom, na ogled Porta. Vožnja z avtobusom je posebno doživetje, saj so ulice ozke, nepregledne, podobne tolminski gasi /solkanskemu klancu, avtomobili parkirani na pločnikih, avtobus pa v teh gasah za las obide vogale in druge avtomobile, a vožnje ne upočasni kaj dosti. Poleg tega je vsakih 200 m postajališče, kar je sicer za čakajoče potnike zelo prikladno, za vozeče pa kar stresno. A prispeli smo srečno tja in nazaj, kar je najbolj pomembno.
Porto je drugo največje mesto Portugalsek in eno starejših mest v deželi. Poznan je po znanih vinskih kleteh, kjer lahko degustirate portovec. Midva sva obiskala klet Croft in okusila to opevano portugalsko pijačo.
Sicer pa sva si peš ogledla najstarejši del mesta, obiskala znano stolnico Se in seveda nisva pozabila obiskati osrednjo železniško postajo, kjer stene krasijo veliki murali iz keramičnih ploščiic (azulejos), s podobami pomebnejših dogodkov iz zgodovine mesta.
Posnela sva kar nekaj slik, posebej tistih delov mesta, kjer se na poseben način prepletata skromnost in bogastvo, uličice, ki se strmo vzpenjajo v hrib, stopnice, ki vodijo do skromnih, stisnjenih bivališč na bregovih "zlate reke".
Reko sva prečkala peš preko visokega jeklenega mostu, ki ga je konstruiral Aiffel. Pogled z mostu je bila krasna prilika za slikanje mnogih različnih mostov vzdolž reke in pogleda na mesto samo.
Kosilo sva si privoščila na obali reke Doure v sončnem popoldnevu, kje je v tem času kar mrgolelo turistov.
Preživela sva resnično krasen dan.
Zvečer sva se šla sprehajat ob atlatsko obalo, dobrih pol kilometra oddaljeno od kampa. Našla sva lepo urejeno leseno sprehajalno pot, kjer je kar nekaj ljudi teklo ali hitro hodilo. Valovi so lizali obalo, kjer sva nabrala nekaj primerkov raznobarvnih kamenčkov za spomin na ta izet.
Nato sem, kot ponavadi, objavila opis in slikovne utrinke v svojem blogu.
Porto je drugo največje mesto Portugalsek in eno starejših mest v deželi. Poznan je po znanih vinskih kleteh, kjer lahko degustirate portovec. Midva sva obiskala klet Croft in okusila to opevano portugalsko pijačo.
Sicer pa sva si peš ogledla najstarejši del mesta, obiskala znano stolnico Se in seveda nisva pozabila obiskati osrednjo železniško postajo, kjer stene krasijo veliki murali iz keramičnih ploščiic (azulejos), s podobami pomebnejših dogodkov iz zgodovine mesta.
Posnela sva kar nekaj slik, posebej tistih delov mesta, kjer se na poseben način prepletata skromnost in bogastvo, uličice, ki se strmo vzpenjajo v hrib, stopnice, ki vodijo do skromnih, stisnjenih bivališč na bregovih "zlate reke".
Reko sva prečkala peš preko visokega jeklenega mostu, ki ga je konstruiral Aiffel. Pogled z mostu je bila krasna prilika za slikanje mnogih različnih mostov vzdolž reke in pogleda na mesto samo.
Preživela sva resnično krasen dan.
Zvečer sva se šla sprehajat ob atlatsko obalo, dobrih pol kilometra oddaljeno od kampa. Našla sva lepo urejeno leseno sprehajalno pot, kjer je kar nekaj ljudi teklo ali hitro hodilo. Valovi so lizali obalo, kjer sva nabrala nekaj primerkov raznobarvnih kamenčkov za spomin na ta izet.
Nato sem, kot ponavadi, objavila opis in slikovne utrinke v svojem blogu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar