Po zajtrku sva se odpravila do očarljivega mesteca Obidos na vrhu hriba, obdanega s slikovitim obzidjem. Pravijo, da je priljubljeno pri pesnikih in drugih umetnikih. Masivno obzidje iz 13. stoletja je lepo ohranjeno, v notranjosti skriva hiše stisnjene v ozke ulice, vendar kljub temu ne manjka eksotičnega zelenja, pomaranč in raznobarvnega cvetja prav na vsakem koraku.
Bela barva hiš z obveznimi bravnimi obrobami te prijazno pozdravijo. Glavna uličica, ki vodi do gradu, je seveda polna malih trgovinic z izdelki iz keramike in tipičnimi oblačili iz teh krajev, seveda spominkov tudi ne manjka. Najprej sva se odpravila na obhod po obzidju, ki je trajal dobro uro, a je poplačal trud s prekrasnimi vedutami mesta in okolice. Mestece je zares vredno ogleda. Srečala sva celo slovenske turiste, ki so prišli z avtobusom.
Pot sva nadaljevala do konca malega rta v bližini turističnega kraja Peniche. Uživala sva ob pogledu na prekrasne peščene zalive na eni strani in divje skale, ki se strmo dvigajo iz morja in ob katere pljuskajo valovi na drugi strani. Izbrala sva prelep predel, kjer sva si pripravilla okusno kosilo in užila dobro kavico na robu skal s pogledom na brezkončni ocean.
Po kosilu naju je pot vodila poti najzahodnejši evropski točki, Cabo da Roca. Pot se je vila pretežno ob obali, kjer sva na nekaj mestih videla deskarje, ki so uživali na valovih. Na tem območju so zanimivost tudi mlini na veter, podobni tistim na Nizozemskem. Cabo da Roca leži na ploščadi, kar visoko nad morjem, kjer je steber s križem in napisom, popularna točka za slikanje, v ozadju pa je stavba s svetilnikom in turistična pisarna, kjer lahko obiskovalci kupijo lično potrdilo, da so obiskali najzahodnejšo točko Evrope. Seveda sva jo kupila, saj imava že tisto iz Nordkapa in načrtujeva tudi tisto iz najjužnejše točke.
Odpravila sva se do kampa, kjer bova prenočila in se pripravila na obisk Lisbone.
Bela barva hiš z obveznimi bravnimi obrobami te prijazno pozdravijo. Glavna uličica, ki vodi do gradu, je seveda polna malih trgovinic z izdelki iz keramike in tipičnimi oblačili iz teh krajev, seveda spominkov tudi ne manjka. Najprej sva se odpravila na obhod po obzidju, ki je trajal dobro uro, a je poplačal trud s prekrasnimi vedutami mesta in okolice. Mestece je zares vredno ogleda. Srečala sva celo slovenske turiste, ki so prišli z avtobusom.
Pot sva nadaljevala do konca malega rta v bližini turističnega kraja Peniche. Uživala sva ob pogledu na prekrasne peščene zalive na eni strani in divje skale, ki se strmo dvigajo iz morja in ob katere pljuskajo valovi na drugi strani. Izbrala sva prelep predel, kjer sva si pripravilla okusno kosilo in užila dobro kavico na robu skal s pogledom na brezkončni ocean.
Po kosilu naju je pot vodila poti najzahodnejši evropski točki, Cabo da Roca. Pot se je vila pretežno ob obali, kjer sva na nekaj mestih videla deskarje, ki so uživali na valovih. Na tem območju so zanimivost tudi mlini na veter, podobni tistim na Nizozemskem. Cabo da Roca leži na ploščadi, kar visoko nad morjem, kjer je steber s križem in napisom, popularna točka za slikanje, v ozadju pa je stavba s svetilnikom in turistična pisarna, kjer lahko obiskovalci kupijo lično potrdilo, da so obiskali najzahodnejšo točko Evrope. Seveda sva jo kupila, saj imava že tisto iz Nordkapa in načrtujeva tudi tisto iz najjužnejše točke.
Odpravila sva se do kampa, kjer bova prenočila in se pripravila na obisk Lisbone.
Ni komentarjev:
Objavite komentar