Marseille

Dan 26 - Marseille

Vremenska napoved je bila ugodna, zato sva se odpravila s Hondo do Marseja. Oblečeva se vetru primerno, čeprav je danes veliko blažji in sonce je že močnejše. 

Kljub nedelji je na cesti veliko vozil, zato sva morala biti previdna na precej ovinkasti cesti. Že po par kilometrih sva se ustavila in uživala lep panoramski razgled na mesto Marsej. 

Marseille je najstarejše in drugo največje mesto v Franciji, ustanovljeno leta 600 pred našim štetjem kot grška kolonija Massalia in se razvila v pomembno pomorsko mesto. 

Ko se bližava mestu se promet zgosti, zaradi ožjih ulic se počasi premikamo. Kmalu ugotoviva, da motoristi prehitevajo kar po sredini cestišča med obema vrstama vozil. Ker je vse stalo kar nekaj časa, sva se tudi midva opogumila in uspela pridobili nekaj 100 m na tak način. 

Ko sva prispela do obale sva se ustavila ob peščeni plaži in velikem panoramskem kolesu.

Najprej sva se odpravila do bazilike Notre-Dame-de-la-Garde, grajene v romansko-bizantinska stilu. Je ikona mesta, prebivalci ji pravijo Bonne-mère, dobra mati. 

Ta katoliška bazilika, ki jo najdemo na najvišji točki mesta, stoji na skalnem grebenu na jugu mesta. 

Ponaša se z osupljivim panoramskim razgledom na mesto.

9,7 metra visok Kip Device Marije in malega Jezusa, pozlačen z zlatimi lističi, stoji na vrhu njenega zvonika. 

Bonne-mère naj bi bila zaščitnica mesta, ki opazuje vse, kar se dogaja spodaj.

Danes se je tu trlo ljudi in skupaj z njimi sva obhodila to ogromno lepo baziliko in si ogledala tudi njeno bogato okrašeno notranjost. 

Sledil je ogled znane katedrale La Major, ki stoji na manjši vzpetini in gleda na obalo in Vieux-Port, staro pristanišče. Zanjo sta značilni neobizantinski 70 metrov visoki kupoli.

Pritegnila naju je utrdba Fort Saint Jean iz 1660, ki stoji v bližini na vhodu v pristanišče in moderen muzej Civilizacije Evrope in sredozemlja ob njej. 

Obhodila sva vse ploščadi in se povzpela po strmih krožnih stopnicah tudi v stolp.

 Od tu se odpira prekrasen panoramski razgled na staro pristanišce z mestom v ozadju. Z vetrom v laseh, ta je postal proti popoldnevu močnejsi, sva iskala dobre posnetke. Zgleda, da je za te kraje značilno veliko sonca, a tudi precej madležnega vetra. 

Postala sva lačna, prehodila sva desni breg 800 m dolgega zaliva starega pristanišča, zato sva se odpravila v staro pristanišče, kjer se ob obali vrstijo restavracije in lokali. A glej ga zlomka, v Franciji so kuhinje odprte le za kosilo in po 19:30 za večerjo. 

Morala sva se odpraviti v malo bolj oddaljeno ulico, kjer so se v poznem popoldnevu v restavracijah zbrali domačini ob pijači in sladicah. Na srečo so ponujali tudi nekaj hrane. 

Marsej je znan po:

- vročem sredozemskem vremenu,

- dobrih plažah, 

- Savon de Marseille, marsejskem milu, ki se tradicionalno izdeluje z mešanjem morske vode iz Sredozemskega morja, oljčnega olja in alkalnega pepela iz morskih rastlin.

- po tarot kartah,

- svoji hrani, tradicionalna jed Bouillabaisse, je ribja enolončnica z zelenjavo.

- in še marsičem.

Na poti skozi mesto nazaj proti kampu sva se zopet prebijala v gostem prometu, še posebej mimo stadijona, kjer se je očitno ravno končala tekma.

Sicer pa je preostanek poti potekal mirno in varno. Potepanje po mestni gneči me vedno utrudi veliko bolj, kot pa potepanje po naravi. 

Kljub vsemu je bil dan zanimiv. Marsej je res zelo velik in ponuja zanimive posebnisti

Provansa, Cassis

Dan 25 - Provansa, Cassis

Polna bogatih vtisov zapuščava prekrasno okolico Verdona in se odpravljava proti Sredozemskemu morju. 

Naj povzamem nekaj zanimivosti o tako opevani Provansi.

Provansa diši, vsepovsod, na prostem pa še posebej v času cvetenja sivke.

V mestih diši po sivki, španskem bezgu in drugih dišečih rožah, po dobrem vinu iz mnogih vinogradov s pritlikavo trto in ne nazadnje po okusni lokalni hrani. Torej se najde nekaj za brbončice vsakogar, ki jo obišče.

Ne draži le brbončic, pač pa tudi vidne čutnice, saj je na vsakem koraku videti nekaj lepega. 

Narava privablja poglede na lepo "počesane" nasade sivke z oker obarvano zemljo v  brazdah in negovane in urejene vinograde v dolinah in na pobočjih gričev. 

V času cvetenja, konec junija mora biti tu res opojno dišeče in čarobno za oči.

(iz leaka)

Tudi človekov vpliv pri zidavi vasic in mest v tem okolju je uglašen z osupljivo naravo in se, s pastelnimi barvami fasad in streh, s kamnitimi dodatki in živobarvnimi okni in vrati, zlijejo z očarljivo sceno. 

Nikoli si ne bi mislila, da Francija lahko prinese toliko spokojnosti moji duši.

Provansa slovi po:

- prostranih poljih sivke, vinu rosé in slikovitih srednjeveških vasicah,

- francoskih parfumih, večina je ustvarjena v Grassu, v "francoski prestolnici parfumov",

- gojenju citrusov in oljk,

- okusnih sirih in suhomesnatih izdelkih,

- izjemnih naravnih lepotah ( kot na primer  kanjo Verdon),

- Velikemu številu kampov in urejenih postajališč za avtodome.

Na poti proti jugu sva se najprej ustavila pri mostu in jezu jezera Lac du saint Croix in naredila nekaj posnetkov.

Naslednji postanek je bil pri drugem jezu na Verdonu, kjer je manjše jezero in kanjon.

Po dobrih 100 km sva prispela do najinega naslednjega kampa v mestecu Cassis. Sončno je in topleje kot v notranjosti, vendar danes piha tu močan veter. 

(Iz Wikipedie)

Popoldne se odpraviva peš do mesta. Cassis je ribiško pristanišče, znano po prodnatih plažah in kalankah, številnih ozkih zaščitenih zalivih, ki jih obdajajo strme apnenčaste pečine. Kalanke si nameravava ogledati, ko ne bo vetra.

Že na poti po strmi ulici navzdol proti zalivu sva občudovala okoliške vrhove, še posebej Cap Canaille, visoko, rdeče pobarvano skalnato pečino, rt nad morjem.

V pristanišču je množica restavracij, kavarn in slaščičarn. Danes je sobota, zato je povsod veliko obiskovalcev. Sprehodiva se po obalni promenadi na desno in nato na levo vse do svetilnika. Morje v zalivu liže plažo in v vetru prši naokoli.

Mestece je ujeto v zalivu med kalankami, ki so zaščiteni manjši slikoviti zalivi na desni in Cap Canaille, najvišjo obalno pečino v Franciji na levi. 

Stavbe, ki obkrožajo pristanišče so lepih pastelnih barv z izrazitimi okni in vrati.

Tudi Cassis je pritegnila mnoge filmske ustvarjalce zaradi svojih lepot.  

Veter naju je dodobra prepihal na poti v kamp. Sonce je toplo, piha pa hlden in nadležen veter. 

Napoved pravi, da bo jutri malo manj vetrovno. Upava, da res

Moustiers-Sainte-Marie

Dan 24 - Moustiers-Sainte-Marie

Današnji dan je obetal veliko sonca, z jutranjimi nizkimi temperaturami, ponoči 3°C, čez dan pa do 16 °C. Vetra je bilo manj kot včeraj, zato sva se z Hondo odpravila na ogled dveh točk, oddaljenih dobrih 20 km od najinega kampa.

Ko sva se peljala mimo lepih njiv s sivko, sva se morala ustaviti, saj se je pred nama odprl pogled na del jezera z zanimivim polotokom. 

Ne moreva se načuditi prečudoviti intenzivni barvi vode, ki je v resnici še veliko bolj modra, kot na sliki. Morda bo ta fotografija vsaj približek resničnemu doživetju.

V nadaljevanju sva se peljala mimo Moustiers-Sainte-Marie, vasice vgnezdene v strmo skalnato pobočje gora. 

Nedaleč proč sva se ustavila pri mostu Pont du Galetas in izlivu reke Verdon v jezero. Na mostu narediva nekaj posnetkov ožine kanjona in reke.

Na obali stojijo ponudniki kanujev in pedolinov, s katerimi se mnogi odpravijo kakšen kilometer po reki navzgor. 

Tudi midva si izposodiva pedolino (20€ na uro) in se trudiva poganjati proti toku. Vse skupaj bi bilo enostavno, če bi krmilo bolje delovalo. Krmilo je delovalo kot volan in ne kot ročno krmilo čolna. Preden sva ugotovila, kako deluje, naju je obračalo. No, konec dober, vse dobro. 

Počasi sva pedalala proti toku in uživala v prekrasni barvi vode, neverjetnih oblikah in barvah skal in pobočij nad reko. Ta kanjon je res prečudovit od zgoraj in od spodaj. 

Na poti nazaj nama je malo nagajal veter, ki je pihal v nasprotno smer toka reke in delal prave valove. 

Le eno uro sva uživala lepote reke, a sva ponosna, da sva se vozila po prekrasnem Verdonu in jo občudovala tudi iz pobočij gora, ki se penjejo nad njo. 

Čeprav reka ni velika, njena skrita moč počasi a zdržema liže skale in že skozi tisočletja oblikuje svojevrstno mojstrovino. Res prav nič na tem svetu ni večno, to lahko vidimo in občutimo vsak dan. 

Očarana od Verdona sva se odpravila še na ogled bližnje vasi Moustiers-Sainte-Marie, ki je od leta 1981 uvrščena med najlepše vasi v Franciji.  

V primerjavi z vasico Saint Croix du Verdon, tu pročelja hiš niso obdelana s kamni, so pa pobarvana v pastelne barve, ki se stapljajo s celotno sceno. 

Že od daleč opaziva na skalnatem grebenu majhno cerkvico in strmo kamnito pot do nje. Zgleda, da je najino tokratno potovanje povezano s takimi podvigi. 

Odpraviva se po 262 kamnitih stopnicah, ki se strmo vzpenjajo proti vrhu. Kamni so tako zlizani od premnogih stopinj, da je na to opozarjal celo poseben znak. 

Dolge stopnice ograjene s kamnito ograjo se vijejo po pobočju. Srečujeva staro in mlado, ki se previdno vračajo v dolino.

Višje ko sva, lepši je razgled na vas in okolico. Ob poti so postaje križevega pota. Šele od zgoraj opaziva, da vasico preseka potok, ki v kaskadah pada v globino. Ob deževju mora biti precej buren. 

Pogled na oranžne strehe hiš stisnjenih ob potok in dva skalnata grebena, kjer med njima visoko na zajli visi zlata zvezda, spominja na jaslice. 

Na koncu stopnic je vzidana v visoke apnenčaste pečine slikovita kapela Notre-Dame-de-Beauvoir. V njeni bližini je poseben prostor z najlepšim razgledom na strehe vasi, na dolino Maire in planoto Valensole.

Počasi in previdno se vračava proti vasi, ki je polna šarma. Tu so cerkev, manjši trgi, ozke ulice s številnimi prodajalnami lokalnih dobrot in izdelkov. Sivka in mila različnih barv na stojnicah odišavljajo ozke ulice. 

 Pastelne barve hiš z izrazitimi barvami oken in vrat so prekrasna dopolnitev barv skal, kamna in vode v okolici.

Vas je del naravnega parka in vpisana v UNESCO dedišcino. Je tipična provansalska vas, znana tudi po "fajansi", posebni keramiki. 

Sprehodiva se po vasici, se posladkava z okusnim sladoledom in se počasi odpraviva "domov", saj naj bi po napovedi pod noč malo deževalo. Zopet sva hvaležna za res lep sončen dan in nepozabna doživetja