Proti Atenam

Včeraj zvečer je padlo nekaj kapelj dežja, danes pa je visoka oblačnos s kratkimi utrinki sonca. Je nekoliko hladneje kot pretekle dni. 

Odpeljala sva se do bližnjega mesta Marathon, ki je znan po celem svetu po istoimenskem teku.

V tem malem mestu in okolici sta dva pomembna muzeja. Najprej sva obiskala muzej Maratonskega teka. 

V lepo opremljenem muzeju so predstavljeni maratoni od prvega, naravnega v letu 490 pr.n.št., pa vse do današnjega dne.

Tu je tudi fotografije ženske, ki je 1966 na Bostonskem maratonu prelisićila organizatorje in pretekla cel maraton, čeprav ženskam to ni bilo dovoljeno. Naslednje leto je storila isto, a tokrat so ji preprečili priti skozi cilj, ker da je tek škodljiv za ženske. 

Razstavljene so medalje, dresi, maskote. V pisebni dvorani pa prdedvajajo posnetke zmagovalcev z vzporedno igro teka v antiki.

Pred mestom je polje, kjer se je leta 490 pr. n. št. odvijala ena najpomembnejših bitk antike, kjer so številčno šibkejši Grki premagali močno perzijsko vojsko 

V tej bitki je bil ključen akter Filipide, kurir, čigar 40 km tek je postali temelj legende o današnjem maratonskem teku. 

Bitka pri Maratonu je bila vrhunec prvega perzijskega poskusa, da bi osvojili Grčijo.

Po podtakih je Atenski  general Miltiad    ojačal obe krili grške falange in namerno oslabil sredino. Ko so Perzijci prodrli v sredino, so jih Grki z bokov obkolili in potolki. Perzijci so v paniki zbežali proti svojim ladjam. Izgubili so okoli 6.400 mož, medtem ko je na grški strani padlo le 192 vojakov. Zmaga je dokazala, da so Perzijci premagljivi, in rešila atensko demokracijo.

V zgodovini in legendi se Filipidesu pripisujeta dve pomembni vlogi. 

Tek po pomoč v Šparto: Po zgodovinskih zapisih je Filipides še pred bitko pretekel razdaljo od Aten do Šparte (več kot 200 km), da bi prosil za vojaško pomoč.

Legenda pravi, da je Filipides po zmagi pretekel približno 42 km z Maratonskega polja v Atene. Ko je prispel, je vzkliknil: "Zmagali smo!" (Nenikēkamen), nato pa se od izčrpanosti zgrudil v smrt.

Današnji Maraton predstavlja ohranjanje spomina na bitko leta 490 pr. n. št. v duhu športne institucije pomembne za Grke in tujce, oboje povezano z visokimi ideali miru, igre in bratstva ljudi.

Nato sva se odpravila v arheološki muzej mesta in okolice, kjer domuje bogata zbirka kipov, nagrobnih spomenikov, in okrašenih keramič kosov. 

Tu sta razstavljeni dve veliki keramični žari s pepelom padlih v boju pri Marathonu.

V bližini je v zgradbo na zanimiv način ujete grobnice z edinstvenimi grobovi v dveh večjih krogih iz sredine bronaste dobe. Odkriti so bili šele 1970. 

Nadaljevala sva pot do Marathon tomb, tumulus Atencev, padlih v bitki 490 BC. 

Tumulus je v zelenem parku, okoli katetega teče sprehajalna pot. 

Pred gomilo stojijo informacijske table z opisi dogokov in relief celotnega območja z oznakami posebnih točk in zgradb.

Zgodovina je tu obsežna in zagonetna. Zanjo potrebuješ kar nekaj časa, da jo okvirno razumeš. Je pa vsekakor kruta, bojevita, osvojiteljska in neprestano tekmovalna.

Pot nnadaljujeva po avtocesti proti Atenam. Z avtoceste pogled razkrije morje hiš, saj se nesto razteza na široko pod griče. 

Promet je v bližini mesta gost in vožnja je precej zahtevna, saj motoristi in skuterji švigajo po obeh straneh mimo nas. Najprej zgrešiva izhod, nato le najdeva pot do manjšega parkirnega mesta, kjer bova prespala