Vili's blog: Iz Methoni proti Šparti

V mestu Methoni sva se ustavila v kampu, ki je na srečo odprt.

Leži ob obali zaliva, je poln nizkih dreves, a po dežju ves premočen in lužast. Urejene so sanitarije in lastnica je zelo prijazna.

Včeraj sva se popoldne odpravila proti bližnjemu kraju Menthoni. Obalna cesta in urejen pločnik ob njej sta v razsulu.

Povsod leži kamenje, pločnik je na enem delu popolnoma zdrobljen in asfalt odlomljen, na nekaterih mestih ga manjka polovica.

Lastnica kampa nama je povedala, da je to posledica zadnjega hudega dežja (ko sva sl8šala rdec alarm). Morje je prinašalo skale, ki so skupaj z valovi povzročile pravo uničenje obalne ceste in pločnika.

Cesto na enem delu še vedno poplavlja hudournik, zato sva morala narediti ovinek do bližnjega mostu.

Naselje Methoni ima dolgo peščeno plažo, ki jo krasi pogled na Jonsko morje in na mogočen znameniti kamniti grad. Sicer je mestece precej skromno. Baje so ga zgradili Francozi leta 1928.

Strehe, običajno dvonadstropnih stavb s preprostimi fasadami in terasami, so iz glinenih ploščic. V glavni ulici so trgovine, manjši hoteli in restavracije.

Zaradi strateške lege je bilo mesto pomembni trgovsko in pomorsko središče. Zato so jih skozi stoletja osvajale različne vladajoče sile.

Grad Methoni, so zgradili Benečani v začetku 13. stoletja. Stoji na skalnatem rtu in je med največjimi v Sredozemlju.

Lep 14-ločni kamniti most povezuje grad z obalo. Na vratih gradu je vgraviran slavni simbol Benetk, lev svetega Marka.

Nasproti južnega roba gradu leži utrjen otoček Bourtzi, ki je bil med turško okupacijo zapor in kraj za usmrtitve. Zgrajen je bil leta 1500 in je z grajskimi vrati povezan s tlakovano potjo.

Nažalost v tem času grad ni odprt, zato sva si ga ogledala le od zunaj. Ta mogočna kamnita zgradba kljubuje času in nas opominja, kako osvajalen zna biti človek neodvisno od časa in razvoja družbe in civilizacije.

Dopoldne se odpravljava proti Šparti. Voziva se nekaj časa ob obali ob nasadih oljk in agrumov. Obideva velik zaliv z večjim mestom in se začneva vzpenjati. Na vzpetini se ustaviva in si pripraviva kosilo.

Nadaljujeva proti prelazu, ki naju čaka pri prečkanju hribovja. Cesta teče nekaj časa navzgor, nato vijuga spet navzdol po hrbtih hribov s pogledom proti dnu globoke soteske.

Nenadoma na cesti zagledava znak ""Prepoved vožnje" v eno smer. Povprašava lokalce, če se da nadaljevati z vožnjo. Potrdijo, zato se odpraviva dalje. Za ovinkom opaziva, da na srečo manjka le desna polovica cestišča, kar se ponovi še nekajkrat.

Na vrhu hriba se ustaviva (1300 mnm), ker je zanimiv pogled proti dolini. :). Za ovinkom pa lahko občudujeva zasnežene vrhove gora. Cesta je še na par mestih udrta ali odnešena. Veliko škode je, še sreča, da je prevozno.

Na jugu Peleponeza se voziva pod zasneženimi gorami. Neeverjetno, koliko snega je tam zgoraj.

Najvišji vrh tega pogorja je visok 2400 m.

Glede na konfiguracijo terena ni čudno, da so v starih časih tu nastajale mestne državice, saj je bila komunikacija med njimi prostorsko onemogočena, ali vsaj zelo otežena.

Cesta je po zadnjem močnem deževja močno poškodovana. Lep primer je viden na spodnji sliki.

V nadaljevanju je bila cesta slikovita tako ob pogledu navzgor kot navzdol.

Ko sva prispela v dolino, sem se oddahnila, ker ni bilo večstrahu pred padajočim kamenjem.

Ustavila sva se v Uneskovem mestecu Mystra, ki je, baje, bilo v ketih 1955 izpraznjeno, sedaj pa je spet kar živahno. Znamenite so kamnite hiše, sicer pa ni kraj nič posebnega.

Parkirava v bližnji Šparti, v mestu, ki leži v široki dolini in ima prekrasno sceno zasneženih vrhov.v ozadju.

Starodavna Šparta je bila grška mestna država (ok. 10. stoletje pr. n. št.–146 pr. n. št.) znana po svoji intenzivni vojaški orientaciji. Zanjo je bilo značilno, da so enajstletne dečke vključevali v vojaško usposabljanje, ki je trajalo do njihovega 30.leta.

imeli so sistem dvojnega kraljevanja in večje svoboščine za ženske v primerjavi z drugimi grškimi mesti.

Špartanske ženske so bile izobražene, imele so pravico do lastnine in so uživale več svobode kot druge grške ženske.

Velika suženjska populacija, heloti, je v tistem času zagotavljala kmetijsko delo.

Šparta je danes moderno mesto, ki je ohranilo zgodobinska dejstva na posebnem kraju, kjer so ostanki acropolisa (zgornji del mesta) s pomembnimi stavbami Agora, raznih cerkva, svetišč, gledališča, stoe za razprave (od tu izvira ime stoiki).