Peleponez

Peloponez je velik, razgiban polotok v južni Grčiji, ki ga zaradi oblike primerjajo z listom platane. Zaradi velikisti pa mu celo pravijo "miniaturna celina". 

Je pa morda zgodovinsko najpomembnejši polotok, saj predstavlja srce starodavne mikenske civilizacije. Tu so se oblikovale prve znane mestne države, kot sta Sparta in Olimpija. 

S celino ga povezuje Korintska ožina, kjer je danes prekop. Poleg tega so tu še mostovi čez kanal, med njimi eden lepših Rio -Entirrio (zgrajen 2004). Peljala sva se s trajektom vzdolž njega.

 Notranjost je gorata, 

obala pa se razveja v štiri manjše južne polotoke z nižino.

Ime pomeni "Pelopov otok", poimenovan po mitološkem junaku Pelopu, ki je osvojil regijo.

Prespala sva na postajališču za kamijone in avtodome z urejenimi sanitarijami. Najprej sem se včeraj stuširala in umila lase. 

Smo na obrobju tretjega največjega mesta Grčije, Patras z več kot 200.000 prebivalci. Glede na podatke ima zanimiv stari del mesta, vendar se za ogled ne odločiva, ker je v teh mestih skoraj nemogoče najti parkirni prostor. Všeč so mi njihove cerkve in mini kapelice.

Dopoldne se odpraviva dalje po zahodni obali polotoka. Bujna vegeracija se prepleta z nasadi oljk in pomaranč, ki se svetijo kot mala sončeca sredi zelenja. 

Vasi so tipične, tvorijo jih nizke največ enonadstropne hiše ob cesti, vse imajo balkone in ograjen prostor spredaj. Povsod je veliko smeti. Tudi arhitektonsko niso ravno vzor pregovorno slavni grški gradnji. 

Za spremembo je na tem delu nekaj nižine, nad katero se vzpenjajo visoki še vedno v aprilu zasneženi vrhovi. Vsepovsod so potepuški psi, ki pa, zanimivo, niso napadalni. 

Voziva se nekaj časa po avtocesti, nato  nadaljujeva po lokalni cesti med njivami krompirja, nasadi oljk in toplimi gredami. 

Ustaviva se na parkirišču velike plaže z restavracijo. Danes je velik družinski praznik, zato se je zbralo že nekaj družin z otroki, ki uživajo na dolgi peščeni plaži.

Sprehodiva se do spodnjega roba plaže in uživava ob šumenju dolgih valov, ki ližejo pesek. 

Sonce postaja vse toplejše in počasi vrača toploto do sedaj mrzlim dnevom. 

Za kosilo se ustaviva v prijetni restavraciji na plaži z imenom La mer. 

Pred njo stojijo zanimivi napisi. Dva sta mi posebej všeč; Life is a beach! in "Life is the wave, catch it!".  Oboje skušava izpolniti...

Bujno cvetje krasi vrt restavracije. Tudi okolica je prijetna in čista.

Peljeva se do vasi Kastro, kjer je na griču ogromen grad z obzidjem v vasi pa slikovita pravoslavna cerkev.

Premočila bova na plaži Kalamia beach skupaj z nekaj drugimi avtodomi. Dolga plaža in razjede v plato, ki jih dela morje.