Proti polotoku Mani

Zapuščava Šparto s prekrasno kuliso zasneženega gorstva v polkrogu nad mestom in se odpravljava na polotok Mani.

Na jugu Grčije pa tak alpski vtis. Gorstvo je dolgo skoraj 190 km. Najvišji vrh je piramidasta gora v višini 2405 mnm.

.Ko sem brala o zgodovinski Šparti in o strogi špartanski vzgoji elitnih vojakov, sem pomislila, da so skozi pdobno šolo najbž šli SDS volilci, ki nikoli ne razočarajo.

Na poti na Mani se spustiva do Dirosa, zanimivega zaliva pod visokimi gorami, ki se strmo dvigajp nad morjem. 

Zanimiva je stožčasta oblika hribov nad zalivom. Cesta se strmo spusti do obale, kjer se je nabrala že množica vozil. Parkirava ob vijugasti cesti, pojeva kosilo in se peš odpraviva do obale. 

Polotok Mani je geografska in kulturna regija Peloponeza v južni Grčiji Prebivalci Manija so znani kot Manioti, ki so igrali ključno vlogo v grški vojni za neodvisnost, ki se je začela leta 1821.

Mani (iz grščine »Μανή«, kar pomeni: suh, suh, brez vegetacije), je skalnato, razgibano območje brez pravega zelenja, gozdov. Zanj so značilne  »stolpne vasi«, saj povsod naokoli, stojijo stari (in prenovljeni, sodobni) stolpi.

Danes je Mani kot odprt muzej bizantinske cerkvene gradnje.

Na poti se ustaviva pri Diros jami ob obali. 

Trenutno je možen le krajši ogled s čolnom in delno peš.

Vstopimo v jamo, kjer nas v podvodnem mèsanem morsko sladkem jezeru čakajo čolni. Vkrcamo se in se peljemo po ozkih tunelih, osvetljenih z nezno svetlobo.  

Stene so bogate s stalaktiti in stalagniti različnih oblik in velikosti. V poltemi je svet prav pravljičen. 

Očarljivi rečni sistem in neverjetna ustvarjalnost narave v predorih in kupolastih dvoranah obdanimi s temo ustvarjata mogočno lepoto.

Kratek a očarljiv ogled naju je navdušil. 

Nadaljujeva pot po polotoku. Druga  značilnost pokrajine Mani so utrjene hiše s stolpi.

Zgradbe v tehvaseh so tipske, zgrajene iz kamnov in oblikovane kot  majhne utrdbe. Pravijo, da Turki niso skušali vdreti v te vasi.

Lepota teh stavb je v enostavni a lepi obliki. Uličice so ozke in tkakovane.

Na polotoku je kar nekaj lepih naseljij. 

Ustaviva se v vasi Kitta bogati s stolpi in cerkvicami bi zantinskega izvora.  

Vas leži na pobočju in ponuja slikovite posnetke. Tako jama kot tudi vasi spominjajo na kraški svet. 

Nadaljujeva pot in se parkirava v vasi Gerolimenas, ki leži ob zalivu v bližini konca polotoka. Zaliv mejujeta visok hrib in pečina. 

Morje je kristalno zelenomodro. Prava morska idila. 

Na rivi restavracije na lepi poziciji ponujajo pestro hrano, midva pa se za trenutek predava sončnim žarkom. 

Tu bova prespala.