Do Epidaurusa in Korintskega prekopa

Prespala sva v prijetno urejenem kampu, kjer imajo vse, kar potrebujeva. Ima celo dobro opremljeno prijetno uto z žarom na plin, saj ne dovolijo uporabo mizic in stolov zunaj. Zasluužijo oceno 10. 

Nisva daleč od naslednje točke ogleda.

Bojan doliva vodo in čisti WC, jaz pa prebiram lepozveneče verze Lainščkove zbirke Sanje so večne.

Ustavim se ob kitici, ki nekako osmisli najin naćin življenja.

Ker najin dan ni počesan,

najin smeh ni zaigran,

ker najin vrt ni ograjen,

najin svet ni omejen.

            (Iz pemi Najin dan ni počesan)

Odpraviva se proti bližnjemu Epidavrosu. Ob cesti kupiva na stojnici odlične pomaranče. Je ravno čas trgatve, zato domačini ponujajo svoj pridelek ob cesti.  Na parkirišču je že veliko vozil, torej bo tudi veliko obiskovalcev. 

To je kraj, kjer se srečata medicina in popolna akustika, kar je botrovalo razvoju pravega kompleksa stavb, templev, kopališč, stadiona in ogromnega gledališča. Združevali so zdravljenje, zabavo in šport. 

V Antiki je bilo najbolj znano zdravilišče (Asklepijevo svetišče), kamor so prihajali na zdravljenje s spanjem od vsepovsod.  

Dandanašnji najbolj privablja in očara obiskovalce njegovo veliko gledališče, ki velja za najbolje ohranjeno v celotni Grčiji.zakaj je tako posebno?

Gledališče iz 4. stoletja pr. n. št. je svetovno znano po akustiki. Če nekdo na sredini odra odvrže kovanec ali prižge vžigalico, se to jasno sliši v zadnji, 55. vrsti.

To je bilo hkrati tudi Asklepijevo svetišče, del ogromnega centra za zdravljenje, posvečenega bogu medicine, Asklepiju.  

Ta je v roki držal s kačo ovito palico, kar je kasneje postal simbol farmacije.  Ljudje so sem prihajali od daleč, da bi ozdraveli v spanju.

Leži v prelepem naravnem okolju. Za razliko od golih mikenskih skal je Epidavros obdan z borovci in zelenjem, kar ustvarja umirjeno in skoraj magično energijo.

Najprej si igledava arheološki muzej, majhen,  a poln zanimivih ostalin in kipov ter kirurških instrumentov iz tistega časa, ki dokazujejo, kako napredna je bila njihova medicina.

Najprej obiščeva gledališče, ki se bohoti na desni strani vhoda. Tu se je že zbrala velika množica oboskovalcev, ki je vsak po svoje preikušal akustiko gledališča. Na sredini odra je krog, od k9der je slišnost najboljša cse do zadnje vrste klopi. 

Vzpneva se do vrha in občudujeva to mojstrovino. Nekako nas začara njen namen in izgled. Ponuja sedeže za 14.000 gledalcev. Celoten kompleks je dobro ohranjen in vzdrževan. Seveda preizkusiva tudii midva, kako deluje ta nenavadna akustika.

Nato obhodiva še preostale objekte, ki so povečini templji različnih bogov in nastanitve za obiskovalce. Veliko je kopališč in vodnih zbiralnikov, saj je voda predstavljala vir očiščenja. 

V sredini je bil ogromen hotel, sestavljen iz štirih kvadratov s 160 sobami na 5800 m2.

Najvišji steber, ikona tega kraja, označuje del templja. V bližini je tudi velik stadion, kjer so izvajali športna tekmovanja, ki so bila rzdi del procesa zdravljenja.

Na koncu si ogledava še dormitorij, kjer so se pacienti pripravljali na zdravljenje. 

V zgornjem nadstropju zahodnega dela stavbe, se se očistili z vodo iz svetega vodnjaka in brali pripovedi o čudovitem ozdravljenju, zapisane na stelah, postavljenih znotraj stoe. To jih je z avtosugestijo vodilo do čudeža ozdravitve. 

Nato so se odpravili v pritličje dvonadstropne stoe in se ulegli na tla ter čakali na čudežne sanje. Spanje je simboliziralo smrt njihovega bolnega jaza, Asklepij, ki jih je obiskal v sanjah, pa jim je podaril novo zdravo življenje.

Večina originalov kosov ostankov hranijo v muzeju v Atenah. 

Pravzaprav je sprehod med temi starodavnimi kamni resnično sproščujoč in odseva pozitivno energijo.

Nadaljujeva pot do uro oddaljenega  Korinta. Perkirava ob prekopu, kjer je potonski most, ki se potopi, ko želijo ladje na drugo stran.

Ob cesti je spomenik posvečen stari kamniti cesti, ki se je pogreznila ob gradnji prekopa. Rekonstruirali so jo z istimi kamni in jo opremili v prijeten park. 

Sprehodiva se po mostu, ki je namenjen le osebnim avtomobilom in od daleč vidiva prekop.

.Na Wikipediji sem prebrala, da je Korintski prekop osupljiv inženirski podvig, dokončan leta 1893. Povezuje Korintski zaliv (Jonsko morje) s Saronskim zalivom (Egejsko morje). Prekop prereže Korintsko ožino, s čimer je Peloponez spremenil dejansko v otok, ladjam pa prihranil več kot 300 km dolgo in nevarno plovbo okoli polotoka. 

Prekop je dolg 6,34 km, širok okoli 25 metrov in globok 8 metrov. Ideja zanj je stara tisočletja, začel jo je tiran Periander, nadaljeval Neron, a je bil dejansko zgrajen med leti 1881–1893.

Kanjoni se dvigajo do 90 metrov visoko. Zaradi ozkosti (21,3 m na dnu) je danes preozek za mnoge sodobne tovorne ladje, je pa danes turistična atrakcija.

Preko prekopa vodijo mostovi, ki so priljubljena točka za fotografiranje in ogledovanje ladij z višine.

Vse omenjeno naju čaka jutri. Prespala bova na zahodnem bregu, še na Peleponezu na postajališču za avtodome.