Sidari, Krf

Še en dan sva se odločila preživeti na Krfu, da si pogledava tudi severozahodni del otoka. 

Tokrat sva res dobro izkoristila najin skuter, saj je otok velik in precej gorat, zato potrebuješ ustrezno prevozno sredstvo, da lahko obiščeš tudi malo bolj oddaljene točke. Ni čudno, da tu na vsakem koraku izposojajo avte, skuterje in štirikolesnike. Brez prevoznega sredstva, ti ne ostane drugegs, kot le ležati na plaži. 

V teh dneh sva bila že na dveh zanimivih krajih. Ostala nama je le še obala na koncu otoka, ki jo veliko reklamirajo. Pritegnile so naju bele pečine in razgibana obala na reklamnih zloženkah.

Odpravila sva se dopoldne in po nekaj več kot 30 km prispela v mestece Sidari, priljubljeno obalno letovišče, znano po slikovitih skalnih formacijah, modro turkiznem morju in peščenih plažah. 

Najprej sva si ogledala slikovit konec rta Cape Drastis, bele čeri in beli skalnati grebeni, ki se prav svetijo v turkiznozelenem morju. 

Nadaljevala sva pot proti mestu, kjer so trije večji zalivi in plaže

Posebej atraktiven in slikovit je skalnati zaliv, ne le zaradi svoje lepote, pač pa tudi zaradi starodavne legende, ki pravi, da se bosta dve osebi zaljubili, če kanal preplavata skupaj. 

Bojan ga je preplaval dvakrat (enkrat zase, enkrat zame), zame je bilo prehladno za kopanje. Sicer pa verjameva, da sva se našla že veliko prej, preden sva uspela doživeti "kanal d'amouri".

Kot ponavadi je bilo vsepovsod veliko turistov, ki so fotografirali to izjemno okolje z različnih točk, ali pa so se kopali in ležali na skalah in plaži.

Sprehodila sva se po mestecu, ki leži na ravnini. Včasih sta to bili dve vasi, a z gradnjo hotelov in letovišc, sta se povezali v eno samo, bolj ali manj komercializirano letovšče s številnimi hoteli, restavracijami z bazeni, bari in slaščičarnami, posebej ob robu slikovitih skal in zalivov.

V času največje sezone je tu prav gotovo prava norišnica. Danes sva lahko v miru uživala, skupaj z obvladljivim številom obiskovalcev. 

Krf je bil le najina rezervna destinacija, pa se je izkazal za pravo odločitev.

Načrtovala sva le kakšen dan v Meteori, sedaj pa sva v Grčiji že deveti dan. 

Pantokrator, najvišja gora Krfa

Otok Krf nama je ponudil kar nekaj lepih točk za obisk. Tako sva se danes odločila obiskati samostan na najvišji gori otoka, Pantokrator.

Do samostana vodijo pohodniške poti, je pa tja speljana tudi lepo vzdrževana cesta, zato sva sedla na skuter in se odpeljala. Jutro je bilo sončno, a sveže.

Ko sva zavila iz glavne ceste ob obali, se je pot začela strmo vzpenjati po pobočju. Zaradi številnih vijugastih ovinkov, ki premagujejo strmino, je bilo potrebno voziti previdno. Na srečo ni bilo veliko prometa. 

Občudovala sva bujno vegetacijo, vse je zeleno, pobočje pokrivajo slikovite stolene oljke in vmes tu pa tam visoke ciprese.

Nekje na sredini pobočja se je ob poti pokazala vasica, katere hiše in dvorišča so bila vpeta v strmo pobočje. 

Malo višje se je odprla planota razgibanih gričev, po kateri se je proti najvišji gori vila cesta. Tu lahko opaziš, kako velik in hribovit je otok.

Zadnji del poti se je vil po strmem grebenu gore Pantokrator. Od tod pogled seže na vse strani in je veličasten, saj je okolica nenadoma kot na dlani, ne moreš se nagledati modrine morja, lepot okoliških otokov in golega hribovja na bližinji celini. 

Gora Pantokrator na severovzhodnem Krfu je z 906 metri najvišja gora na otoku. Z vrha se vidi celoten gorati Krf, manjše otoke v bližini in bližnjo golo gorato obalo Albanije.

 V posebej jasnih dneh pravijo, da je mogoče videti tudi Italijo, ki je oddaljena približno 130 km.  

Na vrhu je manjša restavracija za turiste in telekomunikacijska postaja. 

Njen najvišji stolp stoji na sredini samostanskega dvorišča, nad vodnjakom. Morda pa ima tudi povezavo z Bogom, ki ga samostan časti. 

Prvi samostan na tem mestu je bil zgrajen leta 1347, nato uničen, sedanja cerkev pa je iz leta 1689. 

Kompleks sestavljajo cerkev Odrešenika Kristusa, notranja dvorišča in različne pritlične stavbe. Kamnita cerkev je bazilika s poševno streho in obokanimi okni.

Iz različnih točk so krasni razgledi. Lepo se vidiljo gola pobočja hribov na obali Albanije, ki leži le kamen proč, a nima uporabne povezave s trajektom za vozila. 

Pogled proti severozahodnemu delu otoka razkriva lepe obale, mesteca, bele pečine in hriboviti hrbet, ki se vleče vzdolž otoka.

Proti jugu se odpira pogled na mesto Krf, obalo in celino Grćije. Lepo sončno vreme je privabilo veliko število obiskovalcev, večina jih je prišlo z avtomobili, nekaj z motoriji in pa s popularnimi štirikolesniki, ki jih tu pobsod ponujajo v najem. 

Ob vznožju gore je vasica Old Perithia iz 14. stoletja, vasica duhov, iz katere so se v preteklosti izselili prebivalci. Danes je to kraj, ki ga pogosto obiščejo pohodniki. 

V dolino se vračava počasi, se ustavljava in z lepih razglednih točk fotografirava. 

Ko prideva do obale, je čas za kosilo. Privoščiva si grško hrano in sicer souvlaki, koktejl kozic, giros in grška solata s feto. 

Pogled na obalo zgornjega dela otoka naju je prepričal, da ostaneva še en dan in ga spoznava.

Otok Krf slovi kot priljublhena destinacija za maturante, ker ponuja celonočno zabavo, plaže in sonce. Je pa znan tudi po oljkah in rumenem sadežu, kunkvatu

Palaiokastritsa, Krf

Odkrivava zaliv z mestom Palaiokastritsa, Παλιοκαστρίτσα po grško

 Prelep sončen dan sva preživela na otoku Krf. S skuterjem sva se odpeljala do 20 km oddaljenega mesta, Palaiokastritsa (grško: Παλαιοκαστρίτσα, kar pomeni Mali stari grad, nanaša se na ostanke Angelokastro na vrhu vzpetine). 

Ta vas leži na zelo slikovitem območju na severozahodu Krfa. Pravijo, da je bil Krf mitski otok Feničanov, zaliv Palaiokastritsa pa kraj, kjer se je Odisej izkrcal in prvič srečal Navzikajo. 

V zalivu na desni je skalnata čer, ki zaradi oblike spominja na ladjo in zato domačini verjamejo, da je to okamenela Odisejeva ladja. Z določene smeri je resnično del, ki spominja na jadro. 

Na vrhu skalnatega grebena, ki deli zaliv na dva dela, je samostan. Kar veliko se nas je zbralo in si ogledalo lepo vzdrževan samostan. 

 Zanimivemu vhodu sledi kamnit obokan prehod. 

Zgoraj je zanimiv muzej, kjer je razstavljeno tudi okostje kita in ogromne školjke. 

Lepo urejen cvetoč vrt je pred majhno cerkvico. 

Zanimivo, da je vstop v samostan brezplačen.

Povzpela sva se tudi do velikega križa, ki stoji na koncu vzpetine in je hkrati tudi zelo lepa razgledna točka.

Sonce je že močno pripekalo, zato sva se odpravila na plažo in se osvežila, v zame že kar hladnem morju. 

Bojan se je naplaval, jaz pa sem naredila ke dva zamaha, dovolj, da sem ohladila. 

Na plaži je bilo veliko kopalcev, ki so prihajali na ogled mesta s taksiji, avtobusi in minibusi, ali pa kot midva s skuterji, ki so si jih izposodili. 

V Krfu naju je en motorist opazoval in nato vprašal, ali sva se s skuterjem pripeljala celo iz Slovenije. 

Po kopanju se je igladila lakota, zato sva si privoščila okusno morsko kosilo v bližnji italijanski restavraciji. Za nama je še en zanimiv in aktiven dan. Obisk zaliva Palaiokastritsa naju je prepričal, da je Krf res zelo slikovit kraj, z lepimi plažami, baje tudi jamami v čereh in neštetimi stoletnimi oljkami, ki so, zgleda, letos bogate z olivami.