Calanches de sPiana, Capo Rosso - osmi dan

Ponedeljek, 16. september


Še vedno sva v Portu, saj sva za današnjo potepanje izbrala Calansh de Piana in Capo Rosso, južni del nacionalnega parka. Odpravila sva se s skuterjem. Pot je na nekaterih delih zelo ozka, previsna in vklesana v skalo,tako da je bilo na poti kar nekaj zastojev zaradi srečanja z avtobusi, ki se le s težavo prebijajo skozi ozke ovinke. Vožnja je zanimiva, saj se na vsakem metru nudijo prekrasni razgledi na obalo, zalive, rdeče pečine. Z motorjem je veliko lažje ustaviti in si ogledati zanimivosti. Zanimive so motivike, ki jih je narava vklesala v te rdece granitne skale. Z malo domišljije lahko v njih opaziš različne skulpture - od oseb do živali.

skulptura psa

srček

Veliko sva slikala. Prvi postanek na tej poti je znana peš pot do dveh stolpov - do 30 minut hoje. Že na začetku opziš veliko skulpturo psa, ki jo je oblikovala narava. Malo naprej sem opazila med drevjem skulpturo kameleona :) Vredno obiska, saj se znajdeš visoko nad morjem, pečine so strme, okrog pa se dvigajo stolpi rdečih skal različnih oblik.
Pot sva nadaljevala proti vasi Piana. Sprehodila sva se po njej in si privoščila nekaj sladkih fig, ki so se ponujale z dvorišč.
Sledila je pot proti Capo Rossu, ki leži na koncu polotoka Calanshe de Piana, kamor vodijo turiste z ladjicami, da si ogledajo pečine z morske strani. Na poti vidiva tudi znano skulpturo dveh rdečih skal, ki oblikujeta okno v obliki srčka, ki je tudi popularna tematika za razglednice.

Naslednji postanek je nad Capo Rossom, na grebenu hriba,  ki vodi do konca polotoka. Zarafi vročega dneva sva se sprehodila le do do razgledne točke, nadaljevala pa nisva, za 16. september je neverjetno toplo. Uživala sva v lepih razgledih. Drugič bova šla do konca. :)

Vrmila sva se, opravila nakup najnujnešega in šla na kapučino v Porto marini (3,80 evrov vsaka), ker sva rabila WiFi, ki pa je bil nikakršen, žal.
Nato je bil čas za kopanje. Voda je prijetnano topla in kristalno čista. Tuširanje in večerja. Preživela sva čudovit dan.

Porto - sedmi dan

Nedelja, 15. september

Po zajtrku sva šla z ladjico na ogled narodnega parka Scandola, vzhodno od Porta. Ceno nama je znižal na 32 evrov po osebi. Scandola je strogo zaščiteno območje, kjer je prepovedano plavati ali hoditi/plezati po skalah klifov.

Najprej smo se ustavili v mali vasici Girandoli, kamor lahko prideš le s čolnom ali peš. Tu je nekaj hiš in restavracij za turiste. Domačini uporabljajo za prevoz majhne štirikolesnike s prikolicami, majhno prevozno sredstvo. Do prve ceste je 7 km.

Po polurnem postanku smo vožnjo  nadaljevali proti zanimivim klifom, skal, ki jih je skozi stoletja oblikovalo morje in veter. Barva skal je opečnato roza, v jutranjem soncu prav žari. Obala je zelo razgibana, skale so zaradi vulkanskega izvora različnih barv in struktur na istem mestu, od opecnate, zelene, črne bele...
Na skalah so vidni vulkanske oblike (kot palice, oblika dolgih kristalov), veliko je lukenj, razpok, jam, skalne oblike pa spominjajo na različne motive, domišljija nima meja (zadnja sliks - mali slonček). Eden največjih struktur je takoimenovan Veliki poljub - dekle poljublja fanta... tam je tudi mali slonček in še kaj.
To je tudi najbolj zahodni del Korzike, ki je dostopen in viden le z morske strani ali peš.

Tu ni dovoljeno niti zasidrati se niti plavati. V zgodovini so se tu dogajale borbe za prevlado na otokz. Izlet traja 3 ure.

 Po kosilu sva se šla kopat na plažo v portu, ki jo krasijo večbarvni kamenčki. Vreme je lepo, toplo je in  morje je še vedno prijetno za plavanje.

Porto - šesti dan

Sobota 14. septembra

Zjutraj sva se odpravila proti Portu.
Iz Calija sva šla po cseti D81, mimo letališča, ne ob obali, ker je cesta slabša še posebej za avtodom

Vožnja je zanimiva, mestoma je cesta ozka vklesana v skale hribov. Vije se po obronkih gora nad globokimi dolinami in nad lepimi zalivi. Ustavila sva se na nekaj mestih in občudovala rdeče skale, lepe plaže, zalive.

Tudi ta cesta je en sam ovinek, mestoma tudi zelo ozka, vklesana v skalnate pečine, še posebej malo pred mestom Porto. Razdalja med Calvi in Porto je 74 km, porabila pa sva 3 ure za vožnjo s krajšimi postanki za oglede in  slikanje.
Na Korziki se ti ne sme muditi, ne moreš načrtovati hitre vožnje na velikih razdaljah. Na vsakem ovinku se zadeva lahko zaustavi, še posebej, če se srečaš z velikim turističnim avtobusom, ki le s težavo obdela ozke ovinke in se izogne skalam na pobočju. Kljub temu je vožnja s kamperjem brez težav, seveda z dobro mero pozornosti in strpnosti na ožjih predelih ceste.
Cesta D81 od Galerije pa do Porta je brez dvoma najbolj zanimiva in zahtevna v celi Korziki in nudi prekrasne razglede na zalive in skalnate grebene v okolici.

V Porto sva prispela Opoldne in se ustavila v Kamp Municipal Ota Porto.

Pripravila sva okusno kosilo in po kavici odšla na bliznjo plažo. Značilnot te plaže so barviti kamenčki in kristalno čisto morje. Plavala sva in uživala v pozno popoldanskem soncu.

Po kopanju pa sva odšla do mesta. Bil je ravno somčni zahod, ki sva ga ovekovečila, kot mnogi drugi turisti. :)

Od tu organizirajo izlete z ladjicami do naravnih lepot nacionalnega parka Scandola. Kupila sva karto za jutrišnjo vožnjo do parka.

Porto je izhodišče za potapljače in oglede lepot pečinaste zahodne obale, nacionalni park Scandola in visokih skalnatih pečin hribov 1294 m tik nad morjem, in vasice Piana, ki leži visoko na grebenu.

Vasica Porto je majhna in ima v pristanišču marino in turistično naselje s hoteli in restavracijami. Plažo obdajajo več stoletij stara evkaliptusova drevesa, kjer je v bližini tudi naš kamp.