Sva na začetku znamenite panoramske poti, ki vodi po narodnem parku Hardangervidda. Pred hotelom je parkiranih blizu 300 koles, ker zgleda od tu štartajo kolesarske odprave po parku.
Prebrala sem, da je park Hardangervidda pravzaprav velika gorska planota v osrednji južni Norveški.
Je največja planota te vrste v Evropi, s hladnim alpskim podnebjem skozi vse leto, in tukaj je eden največjih norveških ledenikov Hardangerjøkulen
Najvišja točka planote je na 1245 mnm. Tu stoji restavracija s trolom, nad restavracijo pa je na griču hud trol, ki skrbi za red.
Od začetka 19. stoletja Vøringsfossen in posebna pokrajina privabljata turiste z vsega sveta.
Imava srečo z vremenom, zato je vse to naravno čudo še toliko lepše.
Prebrala sem, da je park Hardangervidda pravzaprav velika gorska planota v osrednji južni Norveški.
Je največja planota te vrste v Evropi, s hladnim alpskim podnebjem skozi vse leto, in tukaj je eden največjih norveških ledenikov Hardangerjøkulen
Jedro planote Hardangervidda je največji skandinavski in eden največjih evropskih narodnih parkov, poleg Svalbarda.
V parku skrbijo za in varujejo divje severne jelene, ki se tukaj še vedno lahko naravno selijo brez prevelikih ovir.
Planota Hardangervidda pa nudi dom številnim arktičnim rastlinam in živalim, kot so arktične lisice in snežne sove.
Vožnja po severnem delu planote je krasno doživetje. Lepa široka cesta se vije med številnimi jezeri in jezerci, hudourniki, grički in v ozadju sceno dopolnjujejo črno- bele gore odete v zaplate snega.
Ustavljava se na več mestih, da se naužijeva narave in tišine. Tu ukradem en posnetek obale, tam kakšen potoček med skalami in spet kaj drugega.
Srečujeva avtobuse z azijati, za katere pravijo, da so obsedeni z Norveško. Jih prav razumem. Midva sva nekaj podobnega.
Norvežani poskrbijo za dostopnost do lepot z parkirnimi prostori, klopcami in razglednimi točkami. Prav vse atraktivne in urejene točke so brezplačne in imajo vedno veliko obiskovalcev.
Naokoli po planoti so raztresene ljubke lesene hiške, mnoge s travo poraslo streho. Večina so to vikendi.
Najvišja točka planote je na 1245 mnm. Tu stoji restavracija s trolom, nad restavracijo pa je na griču hud trol, ki skrbi za red.
Na poti se ustaviva ob jezeru Sysenvatnet, ki se konča z enim največjih kamnitih jezov, zgrajen iz kamenja in zemlje.
Dolg je 1160 metrov in napaja hidroelektrarno. Trenutno je vodostaj jezera nizek.
Odpeljeva se do parkirišča ob njem in se sprehodiva po poti na širokem jezu.
Pot nadaljujeva do znane soteske z dvema visokima slapovoma, Vøringsfossen.
Na tablah so opisi te naravne lepote.
Vøringsfossen pomeni »častit« ali »spoštovan« slap, je eden najbolj znanih slapov na Norveškem.
Visok je 182 metrov in pada z roba gorske planote Hardangervidda naravnost v divjo dolino Måbødalen.
Od začetka 19. stoletja Vøringsfossen in posebna pokrajina privabljata turiste z vsega sveta.
Že od začetka 19. stoletja Vøringsfossen in edinstvena pokrajina na tem območju privabljata turiste z vsega sveta.
Parkirala sva v bližini slapov in se podala po lepo urejeni in zavarovani poti nad skalnato sotesko. Na več mestih so posebne police, ki visijo nad sotesko.
Občutek je kar malo grozljiv, ko poslušas gromeče padanje velike količine vode v dolino. Ob padcu vode se iz doline dviga megla.
Na drugi strani soteske je tudi veliko parkirišče in razgledna ploščad.
Čez največji slap pa je postavljen železen stopničast most, ki povezuje obe strani in zaključuje pot ob prekrasni soteski in obeh slapovih.
Prespala bova na tem parkirišču. Norveška je resnično prijazna do avtodomarjev in tudi varna. Pravila so jasna in možnosti številne
Ni komentarjev:
Objavite komentar