Trollstigen

Celo noč je kar močno deževalo in obetal se nama je moker dan. Lahko bi ga z formulo označila kot 

                      100%/H20/360°

Drugače rečeno voda vsepovsod v oblakih, v zraku in na zemlji. Norvežani bodo v prihodnjosti prav gotovo izvažali vodo kot največjo dobrino.

Voziva se proti Gairangerju, med visokimi strmimi gorami, ki so danes odete v oblake. V mestnem kampu sva odtočila sivo in dolila svežo vodo in izpraznila WC. Nadaljevala sva pot proti znamenitemu Trollstigenu. 

Na poti sva morala skozi daljše predore in na trajekt, ki je v bistvu "gibljiva cesta", saj se iz ceste brez velikega čakanja premakneš na trajekt. Med obalama dva trajekta skrbita za nemoten potek prometa. 

Lepo vidna ledeniska morena. 

Pot se počasi dviga proti najinemu današnjemu cilju. Ves čas dežuje in vleče veter, pravo poznojesensko vzdušje.

Trollstigen je serpentinasta gorska cesta in prelaz, ena najbolj ikoničnih slikovitih poti na Norveškem vredna obiska. Midva sva tu že drugič. 

Pravijo ji tudi Norveška cesta trolov. To je veličasten serpentinski gorski prelaz, ki je del norveške okrožne ceste 63. Cesta trolov premore skupno enajst ovinkov in njihov strm naklon je 10 %, kar privablja pustolovske popotnike, posebej motoriste.

Srečujeva avtobuse, ki vozijo turiste iz križark na ogled prelaza. Cesta je lepo vzdrževana in dovolj široka za srečevanje. 

Zaradi slikovite in vrtoglave poti, ki vodi do globokih fjordov in bujnih dolin, je ta odsek ceste eno najbolj dramatičnih in obiskanih znamenitosti Norveške.

Ko se bližava prelazu, lahko občudujeva neverjetne koničaste gore, ki spominhajo na trole.

Trol je bitje v nordijski folklori in mitologiji. Po staronordijskih virih so to bitja, ki prebivajo na izoliranih območjih skal, gora ali jam, so kako nevarna in le redko pomagajo ljudem.

Meglice in oblaki še povečajo pravljično podobo kraja. Ko prispeva na parkirisče centra, pripraviva kosilo in počakava, da malo manj dežuje.

Oblečeva se v nepremočljivo obleko in skornje, pokrijeva s pelerino in se podava na skaywalk razgledne točke. 

Pot je lepo urejena in varovana in ponuja vrtoglave razglede na strma gorska pobočja, visoke, močno vodnate slapove in znamenito cik cak cesto, ki se vije po pobočju. 

Takole na hitro je tudi moja podoba malce trolovska, recimo ji trolica. 

Prelaz je na nadmorski višini 850 metrov in je pozno jeseni in pozimi zaprt. Običajna obratovalna sezona traja praviloma od sredine maja do oktobra. 

Podava se na razgledne terase, ki visijo nad dolino in nudijo lep pogled na ovinke in slap Stigfossen,ki pada 320 metrov globoko po pobočju gore. 

Zaradi izjemnih kepot in pisebnosti je bila ta pokrajina vpisana na seznam svetovne dediščine. Velja tudi za eno najbolj spektakularnih fjordskih pokrajin na svetu.

Če primerjam obisk tega kraja leta 2009 in danes, lahko ugotovim, da je tokratno vreme vsekakor bolj primerno tem krajem, kot je bilo lepo sončno pred leti. Lahko pa zato se bolj uživam v lepotah te divjine.

V trgovini na parkirišcu prodajajo spominke in topla oblačila primerna okolju in klimi. Med vožnjo v dolino imava lep pigled na neštete slapove, ki drsijo iz višine gora v dolino.

Ustaviva se še ob lepo urejeni razgledni točki. Postavljena je nad koritom hudourniške reke, ki je tokrat zarafi topečega snega in dežja polna razbesnele vode. Zaradi korit, skal in ovinkov se voda tako zelo peni, da je čisto bela kot sneg. Vzbuja pa tudi strahospoštovanje.

Za danes je bilo res dovolj vode in strmin, zato se ustaviva v dolini, kjer bova prespala na parkirišču. Ker nimava internetne povezave, bom tole objavila jutri čez dan.