Raziskala sem nekaj zanimivosti o Holmenkolenu.
Zgodovina Holmenkollena sega več kot 100 let nazaj. Vse od konca 19. stoletja. Holmenkollen in okolica vsako zimo privabljata velike množice norveških smučarskih navdušencev in turistov. Smučanje, tek na smučeh in skakanje je na Norveškem izjemno priljubljeno.
Skromni začetki skakanja segajo v leto 1892, ko je skakalnica bila le preprost naravni hrib z vzletno rampo, zgrajeno iz snega in vejic.
Leta 1952 je Oslo gostil zimske olimpijske igre in v ta namen izboljšal areno z višjim stolpom, ki je vključeval dvigalo za športnike.
Zgradili so stalne tribune za gledalce in posebne tribune za sodnike in norveško kraljevo družino.
V letih 1966 in 1982, je skakalnica Holmenkollen dobila značilen arhitekturni profil, zaradi katerega je postala znana. V tem času so začela skakati tudi dekleta, čeprav takrat še niso smela tekmovati. Leta 1974 je Anita Wold postala prva ženska, ki je skocila na skakalnici.
Leto 2011 je prineslo novi Holmenkollen v okviru priprav na svetovno prvenstvo.
Nova zasnova ima na obeh straneh skakalnice dvoje rok, ki nekako objemata zaletišče in ščitita pred vetrom.
Zagotavljata pa tudi prostor za sodniške kabine in gledališko sobo za kraljevo družino.
Pa še nekaj podatkov o rekordnih skokih, ki so zabeleženi na posebni tabli
Prvi rekord je iz leta 1892 in meri 21,5 m
Za nas je pomemben ta iz leta 1981, ki ga je dosegel Ulaga z 109,5 m.
Letosnji seže že 146 m daleč.
Pa še ženski rekordi:
2013 134 m
2016 137,5 m
Skakalnica daje videz ptice ujede iz sprednje strani, stranski pogled pa spominja na brontozavra. Res je elegantno lepa.
Skakalnica privablja številne obiskovalce, saj nudi res zelo pestro ponudbo možnih aktivnosti.
Tu najdemo zipline, Smučarski muzej, Smsmučarski simulator, smučarsko areno, biatlon progo, rolkarsko progo, proge za kolesarjenje, pohodne poti in celo dsk golf v naravi.
Midva sva vsak po svoje izkoristila dan. Sama sem se podala po železnih stopnicah skakalnice do sredine, ker naprej ni dovoljeno in si ogledala zanimivo okolico. Bojan pa si je nadel skike in opravil dvakrat celotno tekaško progo v družbi številnih rekreativcev in tekmovalcev.
V lepem sončnem vremenu sva se na koncu še enkrat podala po visokih stopnicah do ploščadi, kjer imajo muzej in simulator. Skupaj z družino iz Slovenj Gradca, ki so tudi na obisku z avtodomom smo doživeto lahko občutili doživetje skoka s skakalnice in vrtoglavo vožnjo na smuku.
Na sprehodu po vrhu hriba sva naletela na številne norvežane, ki so igrali disk golf. Frizbiju pidobne diske skušajo vreči do posebnih košev, ki so raztreseni po gozdu ob jezeru.
Za zaključek je Bojan še opravil dobre 3 km vožnje v hrib, medtem ko sem si sama umila lase in jih sušila na soncu.
Po kolesarjenju se je odločil še za plavanje v bližnjem jezeru, ki je že cel dan gostilo mnoge družine z otroki. Pravi, da je bila voda hladna, a prijetna.
Aktivno prijeten dan je za nama
Ni komentarjev:
Objavite komentar