Operna hiša in kraljeva palača v Oslu

Danes sva se zaradi vremenske napovedi na ogled Osla s skuterjem opravila že kmalu po zajtrku. Vožnja je v spustu iz Kolemhollena enostavna, ko pa se znajdeva v osrčju mesta, se zadeve malo zakomplicirajo. Veliko cest je emosmernih, nekaj je rezerviranih le za tramvaj, v centru pa so vecina le peš cone. 

Najprej sva se odpravila do pristanišča, bolje do znamenite Operne hiše, kulturnega bisera Norveške. Je svetilnik kulture in inovacij, ki vsakodnevno privablja številne obiskovalce zaradi svoje osupljive arhitekture. 

Od daleč lahko občuduješ mogočno brezčasno stavbo z dinamično podobo strehe, izdelana iz belega marmorja in granita, daje lebdeč videz ledeniške gorame na morju.

Že dopoldne se številni obiskovalci podajo na sprehod po ikonični strehi, ki ponuja panoramski razgled na Oslofjord. Lepi razgledi na fjird in mesto privabljajo tako turiste kot fotografe.

Steklena okna segajo tudi do 14 metrov visoko, zato omogočajo naravno svetlobo in nemoten pogled na okolico in jo po svoje celo zrcalijo..

Po sprehodu po strehi in neštetih posnetkih sva se sprehodila še po zanimivi obali do muzeja Munch.

Setovno znani slikar Edvard Munch je vsa svoja dela, ki jih še vedno ima v lasti, zapustil občini Oslo, ki je v zahvalo zgradio muzej.

Je eden največjih muzejev z enim samim umetnikom na svetu.

Med Operno hišo in Munich muzejem je skupek stavb, ki spominjajo po obliki na kedeniške gore. In jer so ob morju, je učinek še večji. 

Vse nove soseske ob obali ponujajo prebivalcem mesta mestno plažo, to so lesena stopnišča, ki segajo do morja. Dejansko plaža v samem srcu mesta.

Nazadnje sva se odpravila do kraljeve palače. Toda to je lažje reči kot pa izvesti s skuterjem. Peljala sva se mimo centralne želežniske postaje, kjer kraljuje bronasti kip mogočnega tigra. Tako kot večina, sva se tudi midva ob njem slikala in mu izkazala pozornost. 

V bližini sva potešila lakoto s koščkom okusne pice in nadaljevala pot. Velik del je Bojan v roki vozil skuter, saj je bilo območje namenjeno le pešcem. Le tako sva kahko skrajšala pot.

A ko sva prišla do prevozne ulice, sva se nenadoma znašla v pasti. Po nobeni ni bilo dovoljeno voziti, ker so bile namenjene le  tramvaju ali pa turističnim avtobusom.

Zapravila sva dobre pol ure, da sva se izmotala iz teh omejitvenih con in še to sva morala narediti s prometnim prekrškom. Še dobro, da naju ni nihče videl.

Končno sva uspela pripeljati do kraljeve palače, ki se nahaja na vzpetini Bellevue na koncu glavne ulice Osla, Karl Johans gate. Je ena najpomembnejših stavb v državi in ​ simbol norveške zgodovine od leta 1814. V poletni sezoni je odprta za javnost.

Tu sva na klopi počakala na orotokol menjave straže, ki vedno privabi številne obiskovalce in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ceremonija traja dobrih 15 minut 

No, nisem ravno menjala straže, sem se pa ovekovečila z kraljevim.stražarjem v ozadju :).

Na poti do avtodoma sva se ustavila pri Rosseslotet, Vrtničnemu gradu, ki obeležuje 80. obletnico okupacije Norveške s strani nacistične Nemčije in 75 let od njene osvoboditve. 

Ta umetniška instalacija tvori pet visokih jamborov, ki simbolizirajo 5 ket okupacije.in odporniškega gibanja. 

S tem se bova tudi tokrat poslovila od mesta Oslo z okolico, ki ponuja še marsikaj, kar si tokrat nisva ogledaka, sva pa jih obiskala pred dvemi leti.

Napoved se je uresničila. Po 18. uri je narahlo pršilo.